Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Zakonske domneve ni mogoče uporabiti za primer, če je ob vpisu poslovnega naslova v sodni register pravna oseba imela soglasje lastnika objekta, pa je bilo soglasje kasneje preklicano.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo predlog za začetek postopka izbrisa subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije. Ugotovilo je, predlagatelj ne trdi, da kot lastnik objekta subjektu vpisa ni dal dovoljenja za poslovanje na naslovu, ki je v sodni register vpisan kot poslovni naslov gospodarske družbe. Nasprotno trdi, da je bil na naslovu subjekt vpisa vpisan z njegovim soglasjem, vendar soglasje sedaj preklicuje. Predlagatelj s sklicevanjem na preklic (umik) soglasja za poslovni naslov subjekta vpisa na njegovem objektu ne more uspeti.
2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo predlagatelj brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP-1) ter 19. členom Zakona o sodnem registru (v nadaljevanju: ZSReg). V pritožbi navaja, da podjetje na naslovu ne posluje. Posledično je bilo odvzeto soglasje z njegove strani, kot lastnika. Podjetje na prijavljenem naslovu ne opravlja dejavnosti.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Predlagatelj neutemeljeno navaja, da je sodišče napačno interpretiralo njegov dopis z naslovom odpoved soglasja, da subjekt vpisa ne posluje na naslovu in da tam ne opravlja dejavnosti. Zapis predlagatelja, da subjekt ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register, je zgolj zakonski izbrisni razlog po 2. točki prvega odstavka 427. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP). Bistveno je, da predlagatelj priznava, da je bilo odvzeto soglasje z njegove strani kot lastnika. Torej je ob registraciji subjekta vpisa dovoljenje dal. 5. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je potrebno restriktivno, ozko razlagati določbo druge alineje 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP. Gre za zakonsko domnevo, da je podan razlog iz 2. točke prvega odstavka tega člena za izbris pravne osebe, to je da pravna oseba ne posluje na poslovnem naslovu, na katerem je objekt, katerega lastnik je druga oseba, ki ni dala dovoljenje za poslovanje na naslovu. Te zakonske domneve ni mogoče uporabiti za primer, če je ob vpisu poslovnega naslova v sodni register pravna oseba imela soglasje lastnika objekta, pa je bilo soglasje kasneje preklicano1. Za takšen primer gre v zadevi. V tem primeru ZPPIPP ne dovoljuje izbrisa subjekta vpisa iz registra brez likvidacije.
6. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom ZNP-1 ter 19. členom ZSReg). Sodišče druge stopnje je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 42. členom ZNP-1 ter 19. členom ZSReg zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.
1 Sodišče prve stopnje se je pravilno sklicevalo na več primerov v sodni praksi; dodatno še sklep VSC II Cpg 64/2021, ki se prav tako sklicuje na več primerov v sodni praksi.