Jedro

Pogoji za vpis etažne lastnine niso bili izpolnjeni, saj pritožnica ob predlogu za vpis ni priložila etažnega načrta stavbe, ki bi zajemal tudi njeno stanovanje, na katerega se je njen predlog nanašal.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Zaznamba vložene pritožbe se izbriše.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z napadenim sklepom ugodilo ugovoru M. J. K., ki ga je vložila zoper sklep Okrajnega sodišča v L., opr. št. Dn. št. 7816/2010 z dne 10. 03. 2010 in ta sklep v posledici razveljavilo ter predlog S. T. z dne 04. 10. 1999 za vpis lastninske pravice pri osnovnem vložku št. 1273 k.o. A. ter pri novem podvložku št. 1273/15 k.o. A., zavrnilo.

2. Zoper sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila predlagateljica S. T. ter predlagala, da se ugovor M. J. K. zavrže oz. zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje oziroma podrejeno, da se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje. V pritožbi je navedla, da etažna lastnica M. J. K. nima pravnega interesa za vložitev ugovora, da je za vpis njene etažne lastnine zagotovo izvedela prej kot pa po desetih letih ter da v času vpisa še ni veljal Zakon o posebnih pogojih za vpis lastninske pravice na posameznih delih stavbe v zemljiško knjigo. Navedla je še, da je k zemljiškoknjižnemu predlogu za vpis lastninske pravice priložila vse potrebne listine; tudi načrt podstrešja stavbe, gradbeno dovoljenje, vknjižbeno dovoljenje, cenitveno poročilo.

3. Solastnica, oziroma etažna lastnica M. J. K. je na pritožbo odgovorila. Navedla je, da ima pravni interes kot etažna lastnica oziroma solastnica, vknjižba lastninske pravice predlagateljice pa ni izpolnila vseh formalnih pogojev. Poleg tega je pri vpisu lastninske pravice zemljiškoknjižni referent sam ustvaril podvložek, ki v naravi sploh še ni obstajal. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje ni nepravilno uporabilo določb pravdnega postopka. Pritožbeno sodišče pritrjuje ugotovitvi prvostopenjskega sodišča, da ima M. J. K. pravni interes za vložitev ugovora zoper vpis lastninske pravice na predlagateljico S. T. (sedaj S. T.), saj je tudi sama etažna lastnica stavbe na katero se nanaša predmetni vpis v zemljiško knjigo. Kakršna koli sprememba etažnega načrta učinkuje namreč tudi na njeno etažno pravico, zato je procesna predpostavka pravnega interesa izpolnjena. Pri tem sploh ni pomembno, ali je za vpis lastninske pravice vedela že prej ali ne, pravno relevantno je to, da je pravočasno ugovarjala na sklep o vpisu lastninske pravice, zanj pa je imela tudi pravni interes.

6. Pritožbeno sodišče tudi v celoti sprejema dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje ter njegovo materialno pravno podlago, saj je bilo dejansko stanje pravilno in popolno ugotovljeno, materialno pravo pa v sklepu prvostopenjskega sodišča pravilno uporabljeno. Predlog za vpis v zemljiško knjigo je bil vložen dne 30. 09. 1999, zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbe Zakona o zemljiški knjigi (ZZK, UL RS št. 33/1995). Slednji v 9. členu določa, da se nepremičnine v zemljiško knjigo vpisujejo s parcelno številko ali drugim identifikacijskim znakom, površino in splošno vrsto rabe kot so evidentirane v katastru, za katerega to določa zakon. Kataster stavb je bil vzpostavljen šele leta 2000, ko je bila sprejeta nova geodetska zakonodaja kot njegova osnova. Takrat je namreč začel veljati Zakon o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (UL RS, št. 52/2000). Zato pa je za vpise v zemljiško knjigo pred uveljavitvijo katastra stavb, kakršen je bil tudi v predmetni zadevi, Pravilnik o vodenju zemljiške knjige v 49. členu določal, da se do vzpostavitve katastra stavb podatki o stavbi v etažni lastnini in njenih posameznih ter skupnih delih vpišejo v zemljiškoknjižni vložek za stavbo v etažni lastnini in v podvložek na podlagi etažnega načrta stavbe. V drugem odstavku pa je določal, da mora biti etažni načrt priložen v dveh izvodih. V predmetni zadavi je tako prvostopenjsko sodišče v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo, da navedeni pogoji za vpis etažne lastnine niso bili izpolnjeni, saj pritožnica ob predlogu za vpis ni priložila etažnega načrta stavbe, ki bi zajemal tudi njeno stanovanje, na katerega se je njen predlog nanašal. Ob tem ni relevanten ugovor pritožnice, da je že pravdno sodišče pravnomočno ugotovilo, da ni materialnih ovir za vpis lastninske pravice (P 81/2002-II, II Cp 2050/2004, I Ips 716/2005). Gre zgolj za ugotovitev prenosa lastninske pravice na predmetnem stanovanju in ugotovitev materialno pravne podlage za vpis v zemljiško knjigo, v samo izpolnjevanje vseh pogojev za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo pa se pravdno sodišče ni spuščalo, saj to ni v njegovi pristojnosti. Zemljiškoknjižno sodišče je namreč tisto, ki mora preveriti, ali so ob predlogu za vpis v zemljiško knjigo izpolnjeni vsi formalni pogoji, ki jih zakon določa, npr. predložitev vseh prilog, kar pa v konkretnem primeru ni bilo izpolnjeno. Pritožnica namreč niti ni mogla priložiti etažnega načrta stavbe, ki bi vseboval tudi njeno stanovanje, saj takšen etažni načrt sploh še ni bil narejen. To pomeni, da je zemljiško knjižni referent vpisal lastninsko pravico v podvložek, ki v naravi sploh še ni obstajal, drugače povedano, ustanovil ga je kar sam, kar pa ni v skladu z zemljiško knjižnim postopkom. Pritožnica tudi napačno zatrjuje, da omenjeni pravilnik ne določa, da je predložitev etažnega načrta obvezna priloga. Zakon namreč jasno določa, da etažni načrt mora biti priložen v dveh izvodih, kar jasno nakazuje na obveznost predložitve etažnega načrta tako po jezikovni razlagi kot tudi po namenski. Smisel etažnega načrta je namreč v tem, da se odpravi vsakršen dvom, kaj posamezni etažni del v naravi dejansko predstavlja. Pritožbeno sodišče ob tem še pojasnjuje, da ne glede na to, da v času vložitve predloga še ni veljal Zakon o posebnih pogojih za vpis lastninske pravice na posameznih delih stavbe v zemljiški knjigi (UL RS, št. 89/1999), kot to navaja pritožnica v pritožbi, to ne vpliva na obveznost predložitve etažnega načrta. Omenjeni zakon namreč samo podrobneje ureja vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo, same formalne pogoje, pa je določal že ZZK in Pravilnik o vodenju zemljiške knjige. Glede na vse povedano pritožnica ob vložitvi predloga za vpis v zemljiško knjigo ni izpolnila vseh formalnih pogojev, zato je prvostopenjsko sodišče pravilno zavrnilo njen predlog za vpis lastninske pravice. Iz tega razloga je pritožba pritožnice neutemeljena, zato jo je sodišče druge stopnje zavrnilo.