Jedro

Naziv kupca kot je naveden v izreku sklepa o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe se mora ujemati s kupcem iz Prodajne pogodbe oziroma s kupcem, ki je na javni dražbi kupil premoženje stečajnega dolžnika.

V obravnavanem primeru ni sporno, da predstavljajo nepremičnine mesno predelovalni obrat. Vse premičnine, ki so bile hkrati predmet prodaje na javni dražbi, se uporabljajo za delo v navedenem obratu, kar izhaja iz opisa premičnin na seznamu, ki je sestavni del izpodbijanega sklepa, pa tudi že prej Predloga za prodajo, sklepa o prodaji in razpisa druge javne dražbe. Če je temu tako, ustrezajo vse sporne premičnine pojmu pritiklin, kot je opredeljen v 17. členu SPZ.

Sodišče prve stopnje je v okviru odločanje z izpodbijanim sklepom materialno pravno napačno presojalo utemeljenost podaje soglasja le v skladu z določbo 322. člena ZFPPIPP, zaradi česar je v celoti odpadla presoja utemeljenosti po 2. točki sedmega odstavka 341. člena ZFPPIPP. Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo in presojalo, če je vsebina prodajne pogodbe v skladu s 337. do 343. členom ZFPPIPP, pri čemer iz 339. člena ZFPPIPP izhaja, da mora biti v prodajni pogodbi določen rok za plačilo kupnine in izročitev prodanega premoženja kupcu, ki ne sme biti daljši od treh mesecev po sklenitvi prodajne pogodbe, kupec pa lahko odkloni plačilo kupnine, dokler sklep sodišča o soglasju k prodajni pogodbi ne postane pravnomočen.

Izrek

Pritožbama se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dalo soglasje k sklenitvi Prodajne pogodbe z dne 20. 9. 2021, ki sta jo sklenila dolžnik S., d. o. o. - v stečaju in A., d. o. o. kot kupec, katere predmet so premičnine in nepremičnine, razvidne iz priloge tega sklepa, za kupnino 1.970.054,00 eurov.

2. Zoper citirani sklep v celoti sta se pritožila upnika G., d. o. o. (v nadaljevanju G.) ter K., d. o. o. (v nadaljevanju K.). Upnika sta se, vsak s svojo pritožbo, pritožila iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP. Oba sta višjemu sodišču predlagala, da njuni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da zavrne soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe oziroma podrejeno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Upravitelj je na pritožbi odgovoril ter višjemu sodišču predlagal, da pritožbi kot neutemeljeni zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

4. Pritožbi sta utemeljeni.

5. Upravitelj je dne 21. 9. 2021 podal sodišču predlog za soglasje k sklenitvi Prodajne pogodbe z dne 20. 9. 2021 (v nadaljevanju Prodajna pogodba; PD 519), kateremu je priložil zapisnik javne dražbe z dne 3. 9. 2021, Prodajno pogodbo, na poziv sodišča pa tudi izjavo kupca po 337. členu ZFPPIPP. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, je sodišče prve stopnje na podlagi teh dokumentov ugotovilo, da je bila javna dražba 3. 9. 2021 izvedena v skladu z razpisom javne dražbe z dne 7. 7. 2021 (PD 516) ter sklepom o prodaji z dne 1. 7. 2021 (PD 515), upravitelj pa je pogodbo sklenil z dražiteljem, ki je na dražbi uspel. Na podlagi tega je sodišče prve stopnje zaključilo, da je soglasje k sklenitvi Prodajne pogodbe utemeljeno, zato je predlogu upravitelja ugodilo. Poleg tega je navedlo, da je vsebina prodajne pogodbe v skladu z načelom ekonomičnosti in načelom zagotavljanja najboljših pogojev za poplačilo upnikov, zato je skladno z določbo 322. člena ZFPPIPP izdalo soglasje k navedeni pogodbi.

6. Neutemeljeno je stališče pritožb, da sodišče prve stopnje soglasja ne bi smelo podati, ker je bila Prodajna pogodba sklenjena po poteku roka, določenega v šestem odstavku 334. člena ZFPPIPP. Iz navedene določbe izhaja, da po koncu dražbe voditelj dražbe razglasi dražitelja, ki je na dražbi uspel, in ga obvesti o času sklenitve pisne pogodbe, ki ne sme biti pozneje kot tri delovne dni po koncu dražbe. V zadevi je nesporno, da je bila javna dražba izvedena 3. 9. 2021, Prodajna pogodba pa je bila med stečajnim dolžnikom in kupcem, ki je na dražbi uspel, sklenjena 20. 9. 2021, kar je po izteku tri dnevnega roka iz šestega odstavka 334. člena ZFPPIPP. Kljub temu je v obravnavanem primeru treba šteti, da je bila Prodajna pogodba sklenjena pravočasno. Namen zakonskega roka je namreč v preprečitvi predolgega trajanja postopka prodaje in nepotrebnega zavlačevanja, predvsem pa v izogib podaljševanja roka za plačilo kupnine.1 Glede na relativno kratko prekoračitev navedenega roka in razumljivo ter logično pojasnilo upravitelja v odgovoru na pritožbo, da je do prekoračitve roka prišlo, ker je upravitelj preverjal posebnosti glede pravne subjektivitete kupca, tudi v smislu posebnosti na davčnem področju tako v zvezi s kupcem kot režimom plačila davkov, saj so bile predmet prodaje tudi premičnine, ki imajo pravno naravo pritiklin (17. člen Stvarnopravnega zakonika – SPZ), po presoji višjega sodišča v tej zadevi do očitanih nepravilnosti iz tega razloga ni prišlo.

7. Pritožnika pa utemeljeno opozarjata, da iz izreka izpodbijanega sklepa izhaja, da daje sodišče soglasje k sklenitvi pogodbe z dne 20. 9. 2021 med stečajnim dolžnikom kot prodajalcem ter družbo A., d. o. o. (v nadaljevanju: A., d. o. o.) kot kupcem, iz Prodajne pogodbe pa izhaja, da je navedena družba pogodbo sklenila za račun A. d. o. o., PE A., SIS, matična številka: 001 (v nadaljevanju A. SIS).

8. Iz prvega odstavka 5. člena Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje – ZISDU-3 izhaja, da je investicijski sklad kolektivni naložbeni podjem, katerega edini namen je, da zbira premoženje vlagateljev in ga v skladu z vnaprej določeno naložbeno politiko nalaga v različne vrste naložb v izključno korist imetnikov enot tega investicijskega sklada. Iz drugega odstavka istega člena nadalje izhaja, da je investicijski sklad lahko kolektivni naložbeni podjem za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje ali alternativni investicijski sklad (v nadaljevanju AIS). Pogoje in način upravljanja AIS ter pogoje za ustanovitev in poslovanje alternativnih zasebnih investicijskih skladov s statusom specialnega investicijskega sklada (v nadaljevanju SIS) nadalje določa Zakon o upravljavcih alternativnih investicijskih skladih – ZUAIS. A. d. o. o. je upravljavec AIS. Navedeno izhaja iz javno dostopnega registra upravljavcev AIS2, ki ga vodi in upravlja Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) skladno z 39. členom ZUAIS. Iz registra izhajajo tudi upravljavci AIS, ki so pridobili status SIS, ter AIS, ki jih upravljajo. Kot izhaja iz navedenega registra je A. d. o. o. upravljavec AIS v upravljanju, A. SIS pa je AIS v upravljanju, s statusom SIS, pri čemer je tudi navedeno, da je pri ATVP pridobil status SIS, kar pomeni, da je njegovo poslovanje usklajeno s tretjim poglavjem ZUAIS.

9. V skladu z določbo 176. člena ZUAIS je SIS lahko ustanovljen kot 1. komanditna družba, dvojna družba, družba z omejeno odgovornostjo, delniška družba, komanditna delniška družba ali evropska delniška družba na podlagi zakona, ki ureja gospodarske družbe; ali 2. ločeno premoženje po tem zakonu. SIS ustanovljen kot ločeno premoženje nima pravne subjektivitete in pomeni premoženje, ki je ločeno od premoženja upravljavca AIS, ki SIS upravlja in od drugega premoženja v upravljanju upravljavca AIS. SIS, ustanovljen kot ločeno premoženje, se tudi ne more upravljati sam.

10. Iz sodnega registra in zapisa firme A., d. o. o., PE A., SIS ter matične številke: 001, ki izhaja iz matične številke družbe A., d. o. o. (njena matična številka je 000), izhaja, da A. SIS ni samostojna pravna oseba, temveč je v Poslovnem registru Slovenije vpisan kot poslovna enota družbe A., d. o. o. Poslovna enota je del družbe oziroma poslovnega subjekta, ki mu je mogoče opredeliti naslov in opravlja isto ali drugo dejavnost kot matična družba (šesti in sedmi odstavek 2. člena Zakona o Poslovnem registru Slovenije - ZPRS-1). Poslovna enota ne opravlja poslov samostojno in tudi ni predmet vpisa v sodni register, temveč se vpiše le v Poslovni register Slovenije (v nadaljevanju PRS) skladno z določbami ZPRS-1. Poslovna enota zato tudi nima uradnega statusa, nima svojega uradnega imena, niti svojega zastopnika in tudi ne more samostojno opravljati poslov.

11. Glede na vse navedeno in ob zakonski določbi podtočke a 1. točke 57. člena ZUAIS,3 je A. d. o. o. le upravljavec A. SIS, ki sicer res nima svoje lastne pravne subjektivitete in zato tudi ne more biti nosilec pravic in obveznosti, vendar pa mora biti premoženje upravljavca sklada jasno ločeno od premoženja sklada (177. člen in drugi ZISDU-3). In če je v Prodajni pogodbi navedeno, da pogodbo sklepa A. d. o. o. za račun A. SIS, mora biti v primeru, da je sodišče prve stopnje v izreku imenovalo kupca, ta v izreku tudi naveden z enako navedbo, kot to izhaja iz Prodajne pogodbe. Naziv kupca kot je naveden v izreku sklepa o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe se mora namreč ujemati s kupcem iz Prodajne pogodbe oziroma s kupcem, ki je na javni dražbi kupil premoženje stečajnega dolžnika. Iz zapisnika javne dražbe z dne 3. 9. 2021 izhaja, da je na javno dražbo kot edini kupec pristopil A. d. o. o. za račun A. SIS, kateremu je bilo premoženje prodano. Slednje bi zato moralo iz izpodbijanega sklepa tudi izhajati. Pritožba je zato v tem delu utemeljena.

12. Poleg tega je pritožbeno sodišče v okviru materialnopravnega preizkusa, ki ga opravi na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 121. člena ZFPPIPP po uradni dolžnosti ugotovilo, da izrek v delu, v katerem opredeljuje predmet pogodbe in se glasi „_premičnine in nepremičnine, razvidne iz priloge tega sklepa_“ ni dovolj določen oziroma določljiv. V prilogi sklepa so namreč navedene le premičnine, ne pa tudi nepremičnine. Tak izrek vzbuja dvom, katero premoženje stečajnega dolžnika je bilo predmet prodaje na javni dražbi stečajnega dolžnika dne 3. 9. 2021 in je posledično predmet Prodajne pogodbe.

13. Navedeni dve nepravilnosti izreka izpodbijanega sklepa bi narekovali njegovo spremembo v smislu poprave skladno z gornjimi ugotovitvami višjega sodišča, vendar je višje sodišče v nadaljevanju ugotovilo utemeljenost pritožb tudi iz drugih razlogov.

14. Pritožbi opozarjata na določilo točke III. Prodajne pogodbe, ki opredeljuje kupnino in navajata, da je po ugotovitvah pogodbenih strank kupec tudi prvi ločitveni upnik na nepremičninah in premičninah (ki sta jih pogodbeni stranki imenovali pritikline k nepremičninam), zato sta se prodajalec in kupec dogovorila, da kupec kupnine ne plača, ker le-ta istočasno predstavlja posebno razdelitveno maso do katere je upravičen kupec kot ločitveni upnik s prvim, drugim, tretjim in četrtim vrstnim redom in se izvede pobot, kupec mora plačati samo stroške stečajnega postopka in davščine, nič od tega pa ni navedeno po višini. Pri tem pritožbi navajata, da iz pogodbe ne izhaja niti višina terjatve kupca kot ločitvenega upnika, ampak je navedeno le, da ima kupec kot prvi ločitveni upnik terjatev, ki presega kupnino, pri taki pogodbi s pobotom pa bi morala biti višina terjatve izračunana. Pritožbi tudi menita, da bi moral upravitelj istočasno s sklenitvijo take pogodbe najkasneje ob vložitvi predloga za izdajo soglasja, oddati načrt delitve posebne stečajne mase, saj bi le v takem primeru, konkretna prodaja s pobotom bila preverljiva in zakonita, pritožnika pa bi se lahko pritožila, saj trdita, da imata v zvezi s prodajo premičnin boljši vrstni red poplačila kot kupec.

15. Upravitelj je že v Predlogu za izdajo sklepa o prodaji premoženja na podlagi javne dražbe z zvišanjem izklicne cene (druga prodaja), ki ga je podal sodišču 11. 5. 2021 (v nadaljevanju Predlog za prodajo; PD 504) pri opredelitvi in obrazložitvi izklicne cene pod 3. točko navedel, da predstavlja v predlogu opisano premoženje, ki ga sestavljajo tri nepremičnine in 103 premičnine, gospodarsko celoto – mesno predelovalni obrat, zato je smiselno, z vidika dejstva, da premičnine predstavljajo pritikline nepremičnini pa tudi nujno, da se opisano premoženje prodaja kot celota po izklicni ceni 1.970.054,00 EUR, od česar odpade na premičnine 220.054,00 EUR. Poleg tega je v Predlogu za prodajo upravitelj poimensko navedel upnike, ki so na premoženju, ki je bil predmet prodaje, uveljavljali ločitvene pravice, med katere sodita tudi pritožnika. Vsi ločitveni upniki so bili pozvani, da podajo svoje mnenje k prodaji. Mnenja k prodaji pritožnika nista podala. Sodišče je navedeno prodajo dovolilo s pravnomočnim sklepom o prodaji z dne 8. 6. 2021 (PD 512). Poleg tega so vse nepremičnine in premičnine poimensko opredeljene tudi v razpisu druge javne dražbe (PD 516), v katerem je ponovno izrecno navedeno, da se vse naštete premičnine nahajajo v objektu na naslovu ..., S., in imajo naravo pritiklin v smislu 17. člena SPZ.

16. Glede na navedeno niso utemeljeni pritožbeni očitki, da sta pogodbeni stranki označili oziroma imenovali premičnine kot pritikline. Pravne narave stvari namreč ne določajo pogodbene stranke, temveč je ta zakonsko opredeljena. Iz 17. člena SPZ izhaja, da je pritiklina premičnina, ki je v skladu s splošnim prepričanjem namenjena gospodarski rabi ali olepšanju glavne stvari ter v dvomu deli usodo glavne stvari. Gre za samostojne premične stvari, ki so v pravnem prometu samostojne, vendar, če ni glede njih posebej dogovorjeno drugače, doživijo usodo glavne stvari. To pomeni, da odsvojitev ali obremenitev glavne stvari implicira odsvojitev ali obremenitev vseh pritiklin, če so pritikline tudi v lasti odsvojitelja. Prenos lastninske pravice oziroma ustanovitev ali prenos omenjene stvarne pravice na nepremičnini sega tudi na vse njene pritikline, ne da bi bila glede njih potrebna izročitev, ki se sicer zahteva pri prenosu premičnin. Praktičen pomen pritiklin je zlasti v tem, da pogosto precej povečajo vrednost glavne stvari.4

17. V obravnavanem primeru ni sporno, da predstavljajo nepremičnine mesno predelovalni obrat, ki stoji na nepremičninah z ID znaki parc. št. ... vse k. o. X. Vse premičnine, ki so bile hkrati predmet prodaje na javni dražbi dne 3. 9. 2021, se uporabljajo za delo v navedenem obratu, kar izhaja iz opisa premičnin na seznamu, ki je sestavni del izpodbijanega sklepa, pa tudi že prej Predloga za prodajo (PD 504), sklepa o prodaji (PD 512) in razpisa druge javne dražbe (PD 516). Tega pritožbi s svojimi pavšalnimi trditvami nista uspeli izpodbiti. Če je temu tako, ustrezajo vse sporne premičnine pojmu pritiklin, kot je opredeljen v 17. členu SPZ.5

18. Ne glede na navedeno se višje sodišče pri reševanju pritožb v nadaljevanju ni opredeljevalo do pritožbenih trditev v zvezi s pravico pritožnic do poplačila iz prodanega premičnega premoženja, saj navedeno ni predmet presoje v smislu sedmega odstavka 341. člena ZFPPIPP. Slednje je namreč pomembno šele pri razdelitvi posebne stečajne mase, kar pa ni predmet izpodbijanega sklepa.

19. Iz sedmega odstavka 341. člena ZFPPIPP izhaja, da sodišče da soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe 1. če je bila prodaja opravljena v skladu s pravnomočnim sklepom o prodaji, 2. če je vsebina prodajne pogodbe v skladu s 337. do 343. členom tega zakona in 3. v primeru iz 1. točke četrtega odstavka tega člena ali iz petega odstavka tega člena: če je upniški odbor dal soglasje k pogodbi.

20. Sodišče prve stopnje je v okviru odločanje z izpodbijanim sklepom materialno pravno napačno presojalo utemeljenost podaje soglasja le v skladu z določbo 322. člena ZFPPIPP, zaradi česar je v celoti odpadla presoja utemeljenosti po 2. točki sedmega odstavka 341. člena ZFPPIPP. Sodišče prve stopnje torej ni ugotavljalo in presojalo, če je vsebina prodajne pogodbe v skladu s 337. do 343. členom ZFPPIPP, pri čemer med drugim iz 339. člena ZFPPIPP izhaja, da mora biti v prodajni pogodbi določen rok za plačilo kupnine in izročitev prodanega premoženja kupcu, ki ne sme biti daljši od treh mesecev po sklenitvi prodajne pogodbe (prvi odstavek 339. člena ZFPPIPP), kupec pa lahko odkloni plačilo kupnine, dokler sklep sodišča o soglasju k prodajni pogodbi ne postane pravnomočen (drugi odstavek 339. člena ZFPPIPP).

21. V Prodajni pogodbi sta se stečajni dolžnik in kupec dogovorila (med drugim tudi) sledeče: - da je bil stečajni dolžnik s strani kupca obveščen, da je postal imetnik zavarovane terjatve na nepremičninah v znesku 278.574,12 EUR z obrestmi, ki je v končnem seznamu preizkušenih terjatev zavedena pod zap. št. 26 prej BANKA (točka 1.12), - da je kupec imetnik priznanih in z ločitveno pravico na nepremičninah zavarovanih terjatev iz končnega seznama preizkušenih terjatev pod zap. št. 160, 161 in 187 (točka 1.15), - da predstavlja kupnina po tej Prodajni pogodbi posebno razdelitveno maso, do katere bo kupec, po poplačilu stroškov stečajnega postopka iz 4. odstavka 226. člena ZFPPIPP upravičen kot ločitveni upnik prvega (drugega, tretjega in četrtega) vrstnega reda zaradi poplačila terjatev iz točke 1.12 in 1.15 (točka 1.17), - da pogodbenika s to pogodbo soglašata, da kupec kupnine, ki odpade na prodajo Premoženja, prodajalcu ne plača, temveč plača zgolj del kupnine, potreben za pokritje stroškov stečajnega postopka iz četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP, in sicer na način in pod pogoji, dogovorjenimi s to pogodbo (točka 1.18), - da pogodbeni stranki izrecno izjavljata, da ta pogodba že vsebuje vse potrebne izjave pogodbenikov za izvedbo pobota iz prejšnjih točk tega člena in da v izogib kakršnim koli dvomom vzajemno potrjujeta, da na dan, ko bo sklep o delitvi posebne stečajne mase pravnomočen ter bodo ustvarjeni pogoji za pobot, dodatne pobotne izjave pogodbenikov ne bodo potrebne (točka 1.19), ter - da na prodajo nepremičnin z opremo odpade 98,69 % dosežene neto kupnine, tj. del kupnine v višini 1.944.325,00 EUR, glede na dogovor iz točke 1.18 in 1.19 te pogodbe se znesek navedenega dela neto kupnine pobota s terjatvijo kupca do prodajalca iz točke 1. 12 in 1. 15 po pravnomočnosti sklepa o delitvi posebne stečajne mase, pri čemer kupca bremeni plačilo stroškov stečajnega postopka iz 4. odstavka 226. člena ZFPPIPP v višini, kot bo določena po pravnomočnem sklepu o delitvi posebne stečajne mase (točka 3.2).

22. Nikjer v Prodajni pogodbi, niti v točki III. 4, ki določa rok plačila kupnine le za del, ki odpade na stroške in obveznosti iz naslova davščin, rok za plačilo kupnine kupcu ni določen, temveč je dogovorjen pobot terjatve kupca kot ločitvenega upnika do stečajnega dolžnika iz naslova plačila obveznosti stečajnega dolžnika, ki izvirajo iz časa pred začetkom stečaja, s terjatvijo stečajnega dolžnika do ločitvenega upnika kot kupca iz naslova kupnine po Prodajni pogodbi, ki je nastala po začetku stečajnega postopka (kupnina). Iz Prodajne pogodbe tudi ni razvidno kateri in v kakšni višini so stroški, ki so v zvezi s prodajo tega premoženja nastali in jih je kupec dolžan plačati stečajnemu dolžniku (to naj bi izhajalo šele iz sklepa o razdelitvi posebne stečajne mase), razvidna pa tudi ni višina terjatve kupca, na kar utemeljeno opozarjata pritožbi. V višini, do katere terjatev kupca ne bo poplačana s plačilom iz posebne razdelitvene mase, bo namreč kupec participiral v splošni razdelitveni masi.

23. Ker je sodišče prve stopnje materialnopravno napačno presojalo pogoje za izdajo soglasja zgolj v smislu 322. člena ZFPPIPP, ne pa tudi sedmega odstavka 341. člena ZFPPIPP, se do dejstev, zakaj je kljub izrecnim določbam 264. člena ZFPPIPP in 339. člena ZFPPIPP dalo soglasje k Prodajni pogodbi, ki ne določa niti roka za plačilo (celotne) kupnine ter dovoljuje pobot na pogodbeno dogovorjen način. Določbe Prodajne pogodbe, ki se nanašajo na pobot so najmanj nejasne, saj lahko dovoljujejo pobot še pred razdelitvijo posebne razdelitvene mase, s čimer bi lahko prišlo do nedovoljenega posega v pravice tudi drugih upnikov stečajnega dolžnika. Pritožbeno sodišče pri tem poudarja, da način plačila kupnine s pobotom v sodni praksi in pravni teoriji sicer ni povsem nedopusten,6 vendar je navedeno mogoče šele po pravnomočnosti sklepa o razdelitvi posebne razdelitvene mase.7 V nasprotnem primeru bi bile, kot pravilno zatrjujeta pritožbi, odvzete pravice ostalim upnikom tj. pritožnikoma, ki prav tako zatrjujeta (in so jima tudi priznane) pravice na premoženju, ki je predmet sporne prodaje.

24. Ker iz izpodbijanega sklepa ne izhajajo razlogi o odločilnih dejstvih, je s tem podana absolutno bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, ki je razveljavitveni razlog po prvem odstavku 354. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Taka ugotovitev je narekovala razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

25. V novem postopku naj se sodišče prve stopnje opredeli do vseh relevatnih okoliščin na katere opozarja višje sodišče v tej odločbi in tudi do tistih, za katere sodišče prve stopnje samo meni, da so še pomembni za izdajo soglasja k Prodajni pogodbi.

1 Prim. tudi sklep VSL Cst 338/2020. 2 Dostop na spletni strani: https://www.a-tvp.si/registri/upravljalci-ais-status-sis 3 Iz katere izhaja, da obsegajo storitve upravljanja AIS med drugim tudi upravljanje premoženja AIS, med kar sodi tudi sklepanje pravnih poslov, katerih predmet je premoženje AIS, razpolaganje s premoženjem AIS zaradi izpolnitve obveznosti iz poslov, sklenjenih pri upravljanju premoženja AIS, sprejemanje izpolnitev obveznosti druge pogodbene stranke na podlagi poslov, sklenjenih pri upravljanju premoženja AIS in uresničevanje pravic iz vrednostnih papirjev AIS oziroma drugih naložb AIS.

4 M. Tratnik in ostali v Stvarnopravni zakonik (SPZ) s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 123. 5 Enako tudi sklep VSL Cst 448/2016, 11. točka obrazložitve.

6 Prim. Nina Plavšak v: Ločitveni upnik kot kupec premoženja v stečajnem postopku in izročitev premoženja ločitvenemu upniku namesto unovčenja, Zbornik Dnevi insolvenčnega prava 2018, podnaslov 4, pa tudi sklep VS RS III Ips 33/2016 in sklep VSL Cst 250/2021. 7 Prim. sklepa VSL Cst 87/2017 in Cst 177/2017.