Jedro

Četudi je ena bianko menica že delno vnovčena, je mogoče izdati začasno odredbo, saj lahko dolžnik glede na menično izjavo iz pooblastila za izpolnitev menice izpolni in vnovči tudi drugo bianko menico.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi v delu, v katerem je bil zavrnjen predlog za začasno odredbo zoper prvega dolžnika C. d.o.o., in drugega dolžnika odvetnika Ž. (tč. I. izreka izpodbijanega sklepa) in v stroškovni odločitvi zoper navedena dva dolžnika (tč. III. izreka izpodbijanega sklepa) in v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, v odločitvi o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe zoper tretjega dolžnika (tč. I. izreka izpodbijanega sklepa) pa se razveljavi.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo upnikov predlog za izdajo začasne odredbe, po katerem naj se dolžnikom prepove izpolnitev bianko menic, kjer je kot trasat naveden upnik in naj bi bile izdane kot poroštvo za denarne obveznosti J.M., predložitev teh menic v plačilo ali cediranje, njihovo indosiranje ali kakršnokoli drugo razpolaganje ter vlaganje zahtevkov in prejemanje plačil na podlagi teh menic; dolžnikovim dolžnikom B.C., d.d., D., d.d., in P., d.d., pa se prepoveduje kakršnokoli izplačilo iz upnikovih sredstev na podlagi teh menic. Hkrati je ustavilo postopek v delu, v katerem se predlog za zavarovanje nanaša na tretjega dolžnika. Odločilo je še, da je upnik dolžan prvemu dolžniku povrniti stroške postopka v znesku 596,08 EUR, drugemu dolžniku v znesku 884,13 EUR in tretjemu dolžniku v znesku 308,04 EUR.

2. Upnik je zoper odločitev o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe in stroškovno odločitev vložil pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja vse zakonsko opredeljene pritožbene razloge. Pritožbenemu sodišču predlaga, da razveljavi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu. Sodišču prve stopnje očita, da je z vročanjem predloga dolžnikom pred izdajo začasne odredbe izničilo njen namen. Upniku tudi ni vročilo popolnega odgovora prvega dolžnika na njegov predlog. Zaradi nepravilno izpeljanega postopka je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. V obrazložitvi svoje odločitve je sodišče navedlo dejstva, ki niso pravno relevantna. Do verjetnosti obstoja terjatve upnika se sploh ni opredeljevalo, predlog pa je zavrnilo iz materialnopravno zmotnih razlogov. Ob zaključku prvostopenjskega sodišča, da v primeru, če terjatve ni, tudi zavarovanja te terjatve v obliki poroštva ni, sodišče pozablja, da je menica abstrakten pravni posel in je vnovčljiva ne glede na trditev prvega dolžnika o obstoju terjatve in poroštva. Materialnopravno pravno napačna je tudi presoja sodišča prve stopnje glede drugodolžnika. Z delnim vnovčenjem menice upnikov pravni interes za zahtevek ni prenehal, saj dolžnik z delno vnovčeno menico še vedno razpolaga. Dolžnik je vložil zahtevo za izvršbo na podlagi menice. Sodišče se tekom postopka ni opredelilo niti do vprašanja verjetnosti obstoja terjatve niti do obstoja ostalih predpostavk za izdajo začasne odredbe. Odločitev sodišča prve stopnje je napačna, posledično pa je napačna tudi odločitev glede pravdnih stroškov. Opozarja, da Zakon o odvetniški tarifi ne predvideva nagrade za odgovor na predlog za začasno odredbo, saj takšno pravdno dejanje v postopku za izdajo začasne odredbe ni predvideno. Tudi tretjedolžniku ne pripada povrnitev nastalih stroškov, saj je upnik zoper njega umaknil zahtevek zaradi dejstva, ki se je zgodilo po začetku postopka.

3. Drugi dolžnik je v odgovoru na pritožbo predlagal njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega sklepa.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Iz dejanske podlage upnikovega predloga izhaja, da dolžniki razpolagajo s tremi bianko menicami, kjer je kot trasant naveden upnik. Upnik naj bi tudi podpisal izjavo o menični obveznosti, iz katere izhaja, da je za zavarovanje izpolnitve svoje poroštvene obveznosti k denarni obveznosti J.M., h kateri je pristopil kot solidarni dolžnik, izročil tri bianko lastno trasirane menice in jih pooblastil, da jo izpolnijo do višine vseh zapadlih in neporavnanih obveznosti, navedenih v izjavi o poroštvu z dne 11. 11. 2013, nastalih zaradi nepravočasnega plačila obveznosti ter jih uporabijo za izterjavo neporavnanih obveznosti. Dolžnike je pooblastil, da menice predložijo na vnovčenje in hkrati dal vsem bankam, pri katerih ima ali bo imel odprt transakcijski račun, nalog za plačilo. Upnik je navedel, da dolžnikom nikoli ni izročil nikakršnih menic niti dal menične izjave. Podpisi na menicah in menični izjavi niso njegovi, ampak so ponarejeni. Tako med njim in dolžniki do meničnega razmerja sploh ni prišlo. Zaradi neobstoja sporazuma med strankami ima zoper dolžnike nedenarno terjatev, in sicer za vrnitev 328,18 EUR, za koliko je bila ena od menic že vnovčena, terjatev na prepoved vnovčenja menic in izročitev omenjenih „ponarejenih“ listin. Za zavarovanje navedene denarne terjatve je upnik predlagal prepoved izpolnitve bianko menic, prepoved predložitve menic v plačilo, prepoved cediranja navedenih menic, indosiranja ali kakršnegakoli drugačnega razpolaganja z njimi ter prepoved podajanja zahtevkov in prejemanja plačil iz teh menic. Upnik je torej predlagal izdajo ureditvene začasne odredbe za zavarovanje zatrjevane nedenarne terjatve.

6. Prvostopenjsko sodišče je pravilno izpostavilo pogoje, ki jih mora upnik kumulativno izkazati za izdajo takšne začasne odredbe. Določeni so v 272. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), po katerem mora upnik izkazati verjetnost obstoja terjatve in verjetnost potrebnosti izdaje začasne odredbe, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode. Iz slednjega pogoja izhaja izjemnost varstva z regulacijsko začasno odredbo že pred meritorno odločitvijo o sami terjatvi oziroma zahtevku, saj morajo za poseg v dolžnikov pravni položaj pred izvedbo kontradiktornega postopka obstajati resni razlogi.

7. Sodišče v obravnavanem primeru ni presojalo ne verjetnosti obstoja upnikove nedenarne terjatve ne verjetnosti obstoja težko nadomestljive škode. Predlog za izdajo začasne odredbe zoper drugodolžnika je zavrnilo zato, ker je drugi dolžnik že izpolnil eno bianko menico in jo delno vnovčil. Iz tega, po mnenju prvostopenjskega sodišča sledi, da ni mogoče začasno prepovedati nekaj, kar je bilo že storjeno. Pritrditi je treba pritožbenemu stališču, da je napačen zaključek prvostopenjskega sodišča, da zaradi navedenega ravnanja drugega dolžnika začasna odredba ni več potrebna. Ravnanje drugega dolžnika se nanaša zgolj na prepoved izpolnitve (ene) bianko menice in prepoved delnega izplačila, ne pa tudi na prepoved izplačila preostanka in na ostale prepovedi, ki jih vsebuje začasna odredba. Poleg tega bi drugi dolžnik glede na menično izjavo iz pooblastila(1) za izpolnitev menice lahko izpolnil in vnovčil tudi drugo bianko menico.

8. Začasno odredbo zoper prvega dolžnika je prvostopenjsko sodišče zavrnilo, ker ta zanika obstoj terjatve do glavnega dolžnika oziroma terjatve iz osnovnega razmerja in posledično tudi do poroka. Navedena okoliščina pa v ničemer ne vpliva na možnost prvega dolžnika, ki z bianko menico, menično izjavo in pooblastilom za izpolnitev menice še vedno razpolaga, da menico izpolni, vnovči(2), cedira ali kako drugače z njo razpolaga.

9. Izpodbijana odločitev je v delu, ki se nanaša na prvega in drugega dolžnika, napačna, zato jo je bilo treba razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP v zvezi z 15. členom ZIZ). Iz navedenih razlogov je bilo treba razveljaviti tudi stroškovno odločitev, kolikor se ta nanaša na prvega in drugega dolžnika.

10. Upnik je med postopkom umaknil predlog za izdajo začasne odredbe v delu, ki se nanaša na tretjega dolžnika. Glede tega dela je zato prvostopenjsko sodišče pravilno ustavilo postopek. Vendar pa je z izpodbijanim sklepom hkrati o predlogu za zavarovanje z začasno odredbo zoper tretjega dolžnika odločilo tudi tako, da je predlog v tem delu zavrnilo. V tem delu je zavrnilni sklep napačen in ga je bilo treba razveljaviti (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 15. členom ZIZ).

11. Neutemeljeno pa upnica izpodbija odločitev o stroških postopka v delu, ki se nanaša na tretjega dolžnika. Materialnopravna podlaga stroškovne odločitve v tem delu je določba prvega odstavka 158. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki določa, da mora stranka, ki umakne predlog, povrniti nasprotni stranki stroške postopka, razen če ga je umaknila takoj, ko je nasprotna stranka izpolnila zahtevek. Tretji dolžnik je res šele tekom postopka upniku izročil menico, vendar pa je upnik sprožil postopek zavarovanja, ne da bi prej pozval tretjega dolžnika na njeno vrnitev. Upnik je bil torej tisti, ki je tretjemu dolžniku povzročil stroške postopka, ki bi bili sicer lahko nepotrebni, zato mu jih je dolžan povrniti. Prvostopenjsko sodišče pa je tudi pravilno odmerilo stroške na podlagi tar. št. 3461 Odvetniške tarife, ki sicer določa nagrado za predlog za izdajo začasne odredbe in za ugovor zoper njo. Upoštevati je namreč treba pravico tretjega dolžnika do obrambe v tem postopku in s tem povezano pravico do povrnitve pravdnih stroškov. V postopku za izdajo začasne odredbe se pravica dolžnika do obrambe in s tem do kontradiktornosti postopka zagotavlja z ugovorom zoper začasno odredbo. Če pa je kontradiktornost v takšnem postopku zagotovljena z vročitvijo predloga za izdajo začasne odredbe dolžniku, si ta mora zagotoviti pravico do obrambe z odgovorom na predlog. Obe navedeni dolžnikovi sredstvi imata enak cilj. Zato je prvostopenjsko sodišče pravilno uporabilo tar. št., ki je namenjena odmeri nagrade za ugovor zoper začasno odredbo. V tem delu je bilo zato treba pritožbo upnika zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

(1) Po omenjeni izjavi upnik pooblašča vsakega od dolžnikov za vnovčenje izročenih menic.

(2) Primerjaj pogoje za unovčenje menice (Navodilo o unovčenje menic pri bankah, Ur. l. RS, št. 35/2003).