Up-537/04 - 4

12. 7. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 5. julija 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 277/2003 z dne 25. 5. 2004 in zoper sklep Vrhovnega sodišča št. I Up 278/2003 z dne 25. 5. 2004 se ne sprejme, v delu, ki se nanaša na kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, pa se zavrže.

Obrazložitev

1.Iz priloženih izpodbijanih odločb izhaja, da pritožnica ni uspela v postopku za odpis davčnega dolga iz naslova dohodnine ter v postopku za oprostitev plačila sodnih taks. Ker po mnenju pritožnice zadevi nista bili rešeni v razumnem roku, v ustavni pritožbi uvodoma zatrjuje kršitev 23. člena Ustave in 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP). Kršena naj bi ji bila tudi pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, ker naj bi bila neka druga tožeča stranka v zadevi, v kateri je tudi vložena ustavna pritožba, v svojem postopku oproščena vseh stroškov postopka, ne da bi za to sploh zaprosila. Prav tako naj bi ji bila kršena njena pravica do socialne varnosti iz 50. člena Ustave, ker zaradi izvršb po poplačilu vseh obveznosti nima zadostnega dohodka za preživetje.

2.Pritožnica zatrjuje kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, ki je v sodnih postopkih poseben izraz pravice do enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave. Vendar je to njeno zatrjevanje pavšalno. Poleg tega osebi, ki ju navaja, nista vložnika ustavne pritožbe, na katero se sklicuje. Glede na to ni bilo mogoče ugotoviti, da bi bila obravnavana neenako. Prav tako na podlagi njenih navedb ni bilo mogoče zaključiti, da bi pristojni organi v njenem primeru odločili drugače, kot sicer odločajo v podobnih primerih.

3.Zgolj s pavšalnimi navedbami, da po poplačilu vseh obveznosti nima zadostnih sredstev za preživetje, pritožnica tudi ni izkazala, da bi izpodbijani odločitvi kršili njeno pravico do socialne varnosti iz 50. člena Ustave.

4.Glede zatrjevane kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja iz 6. člena EKČP, ki je vsebovana v 23. členu Ustave, pa Ustavno sodišče pritožnici pojasnjuje, da je s prejemom obeh odločitev Vrhovnega sodišča morebitna kršitev te ustavne pravice prenehala. Ko je postopek pred sodiščem končan, namreč kršenja te pravice ni več in ga zato ni več mogoče preprečiti. Morebitne zahtevke iz naslova domnevne kršitve pravice lahko pritožnica v tem primeru uveljavlja v postopku pred pristojnim sodiščem (26. člen Ustave) in šele nato ob izpolnjenih pogojih iz Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) z ustavno pritožbo. Pritožnica ni izkazala, da bi to sodno pot izkoristila. Ker ni izpolnjena procesna predpostavka iz 51. člena ZUstS, je bilo treba ustavno pritožbo v tem delu zavreči.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka in druge alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan