U-I-412/98

17.12.1998

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Branka Grimsa iz Kranja na seji dne 17. decembra 1998

s k l e n i l o:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 21. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 72/98) se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pobudnik izpodbija določbe Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku, ki na novo urejajo pogoje in način odreditve nekaterih ukrepov za zbiranje dokazov v predkazenskem postopku.

2.Pobudnik utemeljuje svoj pravni interes za vložitev pobude z navedbami, da je bil novi drugi odstavek 152. člena Zakona o kazenskem postopku, ki izjemoma dopušča možnost začasne ustne odreditve ukrepov iz 150. člena istega zakona (nadzor telekomunikacij s prisluškovanjem in snemanjem; kontrola pisem in drugih pošiljk; kontrola računalniškega sistema banke ali druge pravne osebe, ki opravlja finančno ali drugo gospodarsko dejavnost; prisluškovanje in snemanje pogovorov s privolitvijo vsaj ene osebe, udeležene v pogovoru), lahko vedno zlorabljen ali nelegitimno uporabljen. Nikjer naj ne bi bil registriran in zato naj bi do izteka dvanajstih ur formalnopravno sploh ne obstajal. Takšna neprecizna določba pa po mnenju pobudnika omogoča kršitev človekovih pravic katerekoli državljanke oz. državljana. Ob tem opozarja, da naj bi Evropsko sodišče za človekove pravice v dveh primerih (Francija in Španja) ugotovilo, da so zakonske določbe držav glede prisluškovanja telekomunikacijam v nasprotju z Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. V enem primeru (Portugalska) pa naj bi Evropsko sodišče ugotovilo kršitev človekovih pravic v zvezi z navideznim odkupom droge.

3.Pobudnik meni, da je treba oceniti ustavnost vseh z novelo spremenjenih določb Zakona o kazenskem postopku, ki urejajo področje uporabe posebnih metod in sredstev v predkazenskem postopku (150. do 156. člen), saj naj bi način zakonske ureditve onemogočal razveljavitev določb posameznih členov. Pri tem pa posebej opozarja na določbo novega 152. člena, ki v drugem odstavku določa, da lahko izjemoma organi za notranje zadeve začnejo z izvrševanjem ukrepov iz 150. člena istega zakona le na podlagi ustne odredbe preiskovalnega sodnika, ki ji mora najkasneje v dvanajstih urah slediti pisna odredba. Po mnenju pobudnika naj bi bila izpodbijana določba premalo premišljena in pretehtana, postavljalo pa naj bi se tudi vprašanje vloge državnega tožilca v izjemni situaciji in zato vprašanje vsebinske skladnosti prvega in drugega odstavka 152. člena ter s tem vprašanje jasnosti in preciznosti nove zakonske ureditve na konkretnem področju. Možnost ustne izdaje odredbe naj bi po mnenju pobudnika nosila v sebi večjo nevarnost zmote kot pisna odredba. Zato naj bi tudi v manjši meri jamčila, da pri posegih v zasebnost za namene predkazenskega postopka ne bi prihajalo do zlorab. Pobudnik opozarja tudi na neusklajenost izpodbijanih zakonskih določb z Zakonom o policiji. Navaja, da Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku še vedno uporablja pojem "organi za notranje zadeve", ki pa naj ga Zakon o policiji ne bi več definiral. Zaradi tega bi po mnenju pobudnika lahko prihajalo do nejasnosti pri uporabi zakona, kar naj bi pomenilo kršitev načela določenosti v zakonu. Pobudnik tudi meni, da so izpodbijane določbe v nasprotju z odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-25/95 (Uradni list RS, št. 5/98), ki je z odložnim rokom razveljavila trenutno še veljavno ureditev na tem področju.

4.Izpodbijana ureditev naj bi bila v nasprotju z 2. členom (pravna država), s 15. členom (uresničevanje in omejevanje človekovih pravic), s 25. členom (pravica do pravnega sredstva) in s 35. členom Ustave (varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic). Pobudnik predlaga, da Ustavno sodišče pobudo sprejme in izpodbijane določbe razveljavi.

5.Pobudnik meni, da bi v primeru, če bi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku pričel veljati pred odločitvijo Ustavnega sodišča o vloženi pobudi, lahko nastale težko popravljive škodljive posledice, saj bi lahko prišlo do kršitev človekovih pravic državljank in državljanov, proti katerim bi bile uporabljene posebne metode in sredstva na podlagi spornih zakonskih določb. Zato predlaga Ustavnemu sodišču, da do sprejema končne odločitve o zadevi zadrži izvajanje izpodbijanega 21. člena novele Zakona o kazenskem postopku.

B.

6.V skladu z določbo 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) lahko da pobudo za začetek postopka vsakdo, če izkaže svoj pravni interes. Ta pa je po določbi drugega odstavka tega člena podan, če predpis, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Po ustaljeni praksi Ustavnega sodišča mora biti pravni interes neposreden in konkreten. Splošen in abstrakten pravni interes, ki bi ga lahko imel kdorkoli, ne zadošča.

7.Pobudnik ne navaja, da bi bila zoper njega odrejena uporaba ukrepov za zbiranje dokazov v predkazenskem postopku, ali da obstajajo kakršnikoli razlogi za verjetnost njihove uporabe. S splošno utemeljitvijo, da so ukrepi, odrejeni na podlagi izpodbijane določbe, lahko vedno zlorabljeni ali nelegitimno uporabljeni, to pa naj bi omogočalo kršitev človekovih pravic katerekoli državljanke oz. državljana, pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za vložitev pobude. Možnost, da bi se utegnile izpodbijane določbe kdaj v bodoče uporabiti tudi zoper pobudnika, pa ne zadošča za začetek postopka za oceno ustavnosti. Navedeno stališče je Ustavno sodišče že večkrat upoštevalo pri svojih odločitvah (na primer sklep št. U-I-10/95 z dne 14.9.1995 - OdlUS IV, 76 in sklep št. U-I-89/95 z dne 5.10.1995 - OdlUS IV, 95). Ob drugačnem stališču bi bilo namreč mogoče vsakomur priznati pravni interes za izpodbijanje katerekoli zakonske določbe kateregakoli zakona. To pa ne bi bilo v skladu z namenom, zaradi katerega je zahtevo po pravnem interesu postavila že Ustava v drugem odstavku 162. člena, podrobneje pa jo je opredelil ZUstS.

8.Ker pobudnik ni izkazal pravnega interesa za vložitev pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti 21. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku, je Ustavno sodišče njegovo pobudo zavrglo.

C.

9.Ustavno sodišče je ta sklep sprejelo na podlagi 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Miroslava Geč - Korošec, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam - Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i k :Franc Testen