6. 2. 2020

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus ustavne pritožbe in pobude Dominika Nemca, Ljubljana, na seji 6. februarja 2020

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani št. IV Ks 42034/2018 z dne 2. 7. 2019 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani št. III K 42034/2018 z dne 18. 12. 2018 se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti petega odstavka 17. člena Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93, 24/01, 54/08, 35/09, 97/14, 46/16 in 36/19) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

Pritožnik, odvetnik, z ustavno pritožbo izpodbija pravnomočen sklep, s katerim mu je sodišče kot zagovorniku po uradni dolžnosti odmerilo nagrado za zastopanje obdolženca v kazenskem postopku. Trdi, da mu je sodišče z izdajo izpodbijanega sklepa kršilo njegove pravice iz 2., 14. in 22. člena Ustave, saj naj bi mu neupravičeno priznalo prenizko, zgolj polovično nagrado. Hkrati z ustavno pritožbo vlaga tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti petega odstavka 17. člena Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv), saj naj bi položaj odvetnikov, postavljenih po uradni dolžnosti, ki za svoje delo dobijo zgolj polovično plačilo, urejal diskriminatorno, posledično pa naj bi bil v neskladju z istimi določbami Ustave, katerih kršitev pritožnik očita izpodbijanemu pravnomočnemu sklepu.

Po prvem odstavku 55.a člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) ustavna pritožba ni dovoljena, če ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki bi imele hujše posledice za pritožnika. Po prvi alineji drugega odstavka istega člena ZUstS se šteje, da ne gre za tak primer, če gre med drugim za posamične akte, izdane v sporih majhne vrednosti po določbah zakona, ki ureja pravdni postopek. Iz pritožnikove vloge ni razvidno, da bi se zavedal, da vlaga nedovoljeno ustavno pritožbo, in tako tudi ne zatrjuje, da gre za posebej utemeljen primer, ki bi presegal pomen konkretne zadeve (tretji odstavek 55.a člena ZUstS). Dejstvo, da pritožnik hkrati vlaga tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti ZOdv, pa sámo po sebi izjemne obravnave še ne utemelji.

Ker ustavna pritožba torej ni dovoljena, jo je Ustavno sodišče zavrglo (1. točka izreka).

Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

Izpodbijana določba ZOdv ne učinkuje neposredno. V takem primeru je pravni interes za pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti skladno s stališčem Ustavnega sodišča (sklep št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007, Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82) podan, če pobudnik pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS hkrati vloži tudi ustavno pritožbo zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa. Pobudnik je svoj pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijane določbe utemeljeval z vloženo ustavno pritožbo, ki jo je Ustavno sodišče zavrglo. Glede na navedeno morebitna ugoditev pobudi na pravni položaj pobudnika ne bi mogla vplivati, kar pomeni, da pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijane zakonske določbe. Zato je Ustavno sodišče njegovo pobudo zavrglo (2. točka izreka).

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretje alineje prvega odstavka 55.b člena v zvezi s prvo alinejo drugega odstavka 55.a člena ter tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, DDr. Klemen Jaklič, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs.

Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez

Predsednik