Jedro

Zaradi varstva javnega interesa pri javnih naročilih, h kateremu je zavezana tožena stranka kot naročnik v pogodbi, je omenjeno pogodbeno določilo treba razumeti tako, da je pisna oblika dodatka o zvišanju pogodbene cene konstitutiven pogoj za veljavno zvišanje le-te. Glede na to, da je tožeča stranka sklepala Pogodbo s proračunskim uporabnikom, se je morala zavedati pomena obličnosti pri porabi proračunskih sredstev.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni, in sicer: - v 1. točki izreka tako, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 7957/2009 z dne 30.1.2009 razveljavi v prvem in tretjem odstavku izreka in se tožbeni zahtevek zavrne, - v 2 točki izreka pa tako, da mora tožeča stranka povrniti toženi stranki pravdne stroške v višini 1.860,00 EUR, v petnajstih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka 15-dnevnega izpolnitvenega roka do plačila.

II. Tožeča stranka sama nosi stroške odgovora na pritožbo, dolžna pa je toženi stranki povrniti pritožbene stroške v višini 1.217,60 EUR, v petnajstih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka 15-dnevnega izpolnitvenega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo obdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 7957/2009 z dne 30. 1. 2009 v prvem in tretjem odstavku izreka. Obenem je toženi stranki naložilo tudi, da mora tožeči stranki povrniti 3.312,00 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka, in sicer iz pritožbenih razlogov nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka po 3. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ter 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Predlagala je, da sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbo zaradi stvarne nepristojnosti zavrže oziroma podrejeno, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne in razveljavi sklep o izvršbi v prvem in tretjem odstavku izreka, s stroškovno posledico, podrejeno pa še, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje ni sledilo pritožbenim navedbam, da bi moralo sodišče zaradi arbitražnega sporazuma zaradi stvarne nepristojnosti tožbo zavreči. Prvi odstavek 11. člena Zakona o arbitraži (Ur. list RS, št. 45/2008, ZArbit) določa, da če je pred sodiščem vložena tožba v zadevi, ki je predmet arbitražnega sporazuma, se sodišče na ugovor tožene stranke izreče za nepristojno, razveljavi v postopku opravljena dejanja in zavrže tožbo. Vendar lahko po drugem odstavku citiranega člena ugovor iz prejšnjega odstavka tožena stranka poda najpozneje v odgovoru na tožbo. Glede na navedeno je v pritožbi podan ugovor tožene stranke prepozen in zato neupošteven.

6. Prav tako niso utemeljeni pritožbeni očitki glede zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in glede kršitev pravdnega postopka. Sodba sodišča prve stopnje ni obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena, saj nima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne bi mogla preizkusiti, niti po 15. točki istega člena, saj ni podano nasprotje o odločilnih dejstvih med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin v spisu in med samimi temi listinami. Utemeljen pa je pritožbeni očitek glede zmotne uporabe materialnega prava, in sicer je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo pogodbeno materialno pravo, na katerem temelji tožbeni zahtevek.

7. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku na plačilo razlike v pogodbenem znesku na podlagi petega (zadnjega) odstavka 4. člena Pogodbe št. 2711-05-244629 (v nadaljevanju Pogodba, priloga A2), ki so jo dne 20. 5. 2005 sklenili tožena stranka kot naročnik in tožeča stranka kot izvajalec (ter O. kot uporabnik). V 4. členu je bilo dogovorjeno, da znaša skupna pogodbena cena za celoten predmet pogodbe 9.453.600,00 SIT oziroma 1,95 % od ocenjene vrednosti GOI del in opreme, ki znaša 484.800.000,00 SIT z DDV. V primeru, da bodo višine pogodbenih zneskov z izvajalci gradbenih, obrtniških in instalacijskih del ter dobaviteljev opreme za najmanj 10 % višje ali nižje od ocenjene vrednosti GOI del in opreme, se bo z upoštevanjem pogodbenega zneska, izraženega v odstotkih, v dodatku k pogodbi izvedla korekcija pogodbene cene (peti odstavek cit. člena). Ker si pogodbeni stranki peti (zadnji) odstavek 4. člena Pogodbe različno tolmačita, je sodišče prve stopnje uporabilo pravila o razlagi pogodb od 82. do 84. člena Obligacijskega zakonika (OZ). Po oceni sodišča prve stopnje, s katero soglaša tudi pritožbeno sodišče, sicer sporno pogodbeno določilu ni nejasno. V primeru zvišanja pogodbenih zneskov z izvajalci za najmanj 10 % od ocenjene vrednosti, je bila dogovorjena korekcija pogodbene cene v dodatku k pogodbi z upoštevanjem pogodbenega zneska, izraženega v odstotkih. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je opredeljena situacija, v kateri pride do korekcije (več kot 10 % zvišanja vrednosti investicije), kot tudi ključ izračuna nove pogodbene cene. Ne strinja pa se pritožbeno sodišče s sodiščem prve stopnje glede pomena obličnosti, ki je opredeljen v že citiranem zadnjem odstavku 4. člena Pogodbe, kot tudi v prvem odstavku 14. člena Pogodbe. Le-ta določa, da spremembe in dopolnitve pogodbe veljajo le, če so sklenjene v pisni obliki kot dodatek k Pogodbi, ki ga podpišejo vse pogodbene stranke. Sodišče prve stopnje se je postavilo na stališče, da sta stranki sicer predvideli sklenitev dodatka k pogodbi glede korekcije pogodbene cene, ker pa za podjemno pogodbo pisna oblika ni obligatorna, lahko tožeča stranka zahteva plačilo razlike v ceni ne glede na to, da dodatek k pogodbi ni bil sklenjen. Po oceni pritožbenega sodišča navedeno stališče prvostopnega sodišča ni pravilno. Pritožnica (pravilno) opozarja, da sta se pravdni stranki s Pogodbo dogovorili za strožje pogoje glede obličnosti, in sicer zaradi zaščite javnega interesa in v skladu z določbami Zakona o javnih naročilih (ZJN), pogoje glede obličnosti sta tudi izrecno zapisali v Pogodbo. Glede na pogodbeno voljo strank, jasno izraženo v zadnjem odstavku 4. člena in v prvem odstavku 14. člena Pogodbe, spremembe in dopolnitve pogodbe veljajo le, če so sklenjene v pisni obliki. Nedvomno je sprememba cene bistveni element pogodbe in ne gre za dodatek o stranskih točkah pogodbe, ki bi bile lahko dogovorjene tudi ustno. Po določilu prvega odstavka 54. člena OZ se pogodbeni stranki lahko sporazumeta, da naj bo posebna oblika pogoj za veljavnost njune pogodbe. Prav za takšno situacijo gre v tej zadevi. Tretji odstavek cit. člena sicer določa, da če sta se pogodbeni stranki dogovorili za posebno obliko samo zato, da bi si zagotovili dokaz o sklenitvi oziroma o vsebini pogodbe, ali dosegli kaj drugega, je pogodba sklenjena, ko je doseženo soglasje o njeni vsebini, za pogodbeni stranki pa hkrati nastane obveznost, da dasta pogodbi dogovorjeno obliko. Vendar je zaradi varstva javnega interesa pri javnih naročilih, h kateremu je zavezana tožena stranka kot naročnik v pogodbi, omenjeno pogodbeno določilo treba razumeti tako, da je pisna oblika dodatka o zvišanju pogodbene cene konstitutiven pogoj za veljavno zvišanje le-te. Glede na to, da je tožeča stranka sklepala Pogodbo s proračunskim uporabnikom, se je morala zavedati pomena obličnosti pri porabi proračunskih sredstev. Zvišana pogodbena vrednost namreč v končni fazi bremeni proračun. Zato je nesprejemljivo tolmačenje, da je takšno obveznost mogoče spremeniti kar ustno. Posebno še, ker tožeča stranka ne trdi, da je zaradi zvišanja vrednosti investicije prišlo do povečanega obsega dela za tožečo stranko, pač pa le do večje odgovornosti. Po oceni pritožbenega sodišča je izvajalec tudi za v drugem odstavku 4. člena Pogodbe dogovorjeno pogodbeno ceno dolžan storitev opraviti odgovorno -s skrbnostjo dobrega strokovnjaka (2. odstavek 6. člena OZ). Ker je naročnik kot proračunski uporabnik v pogodbi uspel uveljaviti pisnost za dogovor o spremembi pogodbene cene, je predpisana oblika pogoj za veljavnost zvišanja pogodbene cene. Drugačna razlaga bi bila v nasprotju z namenom pogodbenega dogovora o pisnosti spremembe cene, s katerim je tožeča stranka kot izvajalec in pogodbeni partner državnega organa vsekakor morala računati. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo (5. alineja 358. člena ZPP).

8. Če sodišče druge stopnje spremeni odločbo, odloči o stroških vsega postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP). Glede na načelo uspeha v pravdi je tožena stranka upravičena do povrnitve tako pravdnih kot tudi pritožbenih stroškov. Le-te je sodišče odmerilo na podlagi specificiranega stroškovnika v skladu z Odvetniško tarifo. V primeru plačilne zamude je tožena stranka upravičena tudi do zakonskih zamudnih obresti za čas zamude. Tožeča stranka sama nosi svoje pravdne stroške in stroške odgovora na pritožbo.