Jedro

Sklep, s katerim se dovoli obnova postopka, zadrži izvršitev odločbe, glede katere je obnova dovoljena. Gre za posledico dovolitve obnove, ki jo določa zakon. Ta učinek torej nastopi po samem zakonu in ni odvisno od organa, ali bo sklepu dal takšen pravni učinek.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

Upravna enota Domžale je v 1. točki sklepa z dne 6. 7. 2010 ugodila predlogu tožeče stranke in dovolila obnovo postopka, končanega z odločbo št. 344-1/2009-24162 z dne 13. 5. 2009, s katero je bila kmetijskemu gospodarstvu KMG MID št. 100300296, A., katerega nosilec je Univerza v B., katere del je Konjeniški center C., odobrena za dobo 5 let pripustna postaja za konje, in sicer v obsegu, da se postopka kot stranka udeleži predlagatelj obnove D.D. V 2. točki izreka sklepa pa je prvostopni organ odločil, da se zadrži izvršitev odločbe št. 344-1/2009-24162 do dokončnosti odločbe, ki bo izdana v obnovljenem postopku.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju upravni organ) je po pritožbi Univerze v B. 2. točko izreka prvostopnega sklepa odpravilo. To odločitev utemeljuje s tem, da prvostopni organ za svojo odločitev ni imel nobene zakonske podlage, in odločitve tudi ni obrazložil. Tožnik izpodbija 2. točko izreka odločbe Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, zaradi kršitev pravil postopka. Navaja, da po določbi drugega odstavka 272. člena ZUP sklep, s katerim se dovoli obnova postopka oziroma odloči, da bo postopek obnovljen, zadrži izvršitev odločbe, glede katere je obnova dovoljena. Gre za zakonsko določeno posledico odločitve o dovolitvi obnove; odločitev upravnega organa o zadržanju izvršitve odločbe, glede katere je dovoljena obnova, ni meritorna, upravni organ le ugotovi nastop te zakonsko določene posledice odločitve o dovolitvi obnove postopka. Prvostopni organ je obnovo dovolil in zato je tudi odločitev v 2. točki izreka o zadržanju izvršitve odločbe z dne 13. 5. 2009 pravilna in zakonita, odločitev drugostopenjskega organa, ki je v tem delu prvostopni sklep odpravil, pa nepravilna in nezakonita. S tem je drugostopenjski organ nezakonito posegel v pravno varovane koristi oziroma pravni položaj predlagatelja obnove postopka. Tožnik predlaga, da sodišče odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z dne 22. 9. 2010 v 2. točki odpravi in s svojo odločbo samo odloči o stvari tako, da pritožbo Univerze v B., zavrne ter potrdi odločitev Upravne enote v Domžalah v 2. točki izreka sklepa z dne 6. 7. 2010, podredno pa, da drugostopenjsko odločbo v 2. točki izreka odpravi in zadevo vrne drugostopenjskemu organu v ponovno odločanje. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Toženka v odgovoru na tožbo prerekal tožbene navedbe in predlagala zavrnitev tožbe.

Stranka z interesom Univerza v B. v odgovoru na tožbo meni, da tožnik v zadevi odobritve pripustne postaje za konje na Konjerejskem centru C. nima niti položaja stranke po 42. členu, niti položaja stranskega udeleženca po 43. členu ZUP. Odločba z dne 22. 9. 2010 ni dokončni upravni akt, ki bi posegal v pravni položaj tožnika, saj mu ne spreminja njegovega položaja v denacionalizacijskem postopku. Upravna organa sta menila, da je njegov pravni interes za sodelovanje v postopku izkazan že samo zato, ker so nepremičnine predmet denacionalizacijskega postopka. Iz sklepa o obnovi postopka z dne 6. 7. 2010 ne izhaja, v kakšnem obsegu naj se postopek obnovi. Po mnenju stranke z interesom pravni interes tožnika v postopku odobritve pripustne postaje ni verjetno izkazan, saj 88. člen ZDen ne ureja pravic subjektov v zvezi z odločanjem o dovolitvi pripustne postaje za konje, temveč določa le, da med postopkom denacionalizacije ni dopustno nobeno razpolaganje s premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve. Pri pripustu konj pa ne gre za razpolaganje z nepremičninami, ki so predmet denacionalizacije, pač pa zgolj za uporabo le teh in za izvajanje javne službe v okviru znanstvene, raziskovalne in izobraževalne dejavnosti. Tudi s sklepom Ministrstva za kulturo z dne 30. 10. 2006 se ji ne prepoveduje uporaba nepremičnin, temveč samo razpolaganje s temi nepremičninami. Zato bi morala upravna organa tožnikov predlog za obnovo postopka zavreči, ker ga ni podala upravičena oseba. Drugostopni organ pa bi moral v celoti odpraviti sklep o dovolitvi obnove postopka. Stranka z interesom še navaja, da je v zadevi registracije pripustne postaje na naslovu ..., ki se neposredno nanaša tudi na postopek odobritve pripustne postaje, v obnovljenem postopku odločba o registraciji pripustne postaje ostala v veljavi. Pripustna postaja ne poslabšuje položaja tožnika v postopku denacionalizacije, saj ne posega bistveno v prostor in ni ovir za vrnitev v prejšnje stanje v primeru, če se hlev za konje vrne v naravi. V nasprotnem primeru se njej povzroča občutna škoda, saj je z zadržanjem odločb v bistveno slabšem položaju pri izvajanju javne službe kot visokošolski zavod, kot pa je položaj tožnika v denacionalizacijskem postopku. Pripustna postaja je nujno potrebna. Na njej se opravlja pripuste za slovensko avtohtono pasmo lipicanski konj od vključno pripustne sezone 2009 dalje. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov: Tožnik, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic ali pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati pravni interes. Pravni interes tožnika mora biti neposreden in konkreten, tožnik mora izkazati, da izpodbijani akt posega v njegove pravice oziroma pravni položaj in bi ugoditev tožbi privedla do spremembe njegovega pravnega položaja, ki je drugače ne bi mogel doseči. V obravnavani zadevi tožnik po presoji sodišča ne izkazuje pravnega interesa za sodno varstvo, ki ga uveljavlja. Tožnik izpodbija odločitev, s katero je drugostopenjski organ odpravil izrek prvostopenjskega sklepa, da se zadrži izvršitev odločbe, glede katere je prvostopenjski organ odločil, da se dovoli obnova postopka.

Kot navaja tudi tožnik, po določbi drugega odstavka 272. člena ZUP sklep, s katerim se dovoli obnova postopka oziroma odloči, da bo postopek obnovljen, zadrži izvršitev odločbe, glede katere je obnova dovoljena. Gre za posledico dovolitve obnove, ki jo določa zakon. Ta učinek nastopi po samem zakonu in ni odvisno od organa, ali bo sklepu dal takšen pravni učinek.

Iz navedenega izhaja, da se tožnikov pravni položaj zaradi izpodbijane odločitve drugostopenjskega organa ni spremenil oziroma se ne more spremeniti, tudi če sodišče to odločitev odpravi. Izvršitev odločbe št. 344-1/2009-24162 z dne 13. 5. 2009 je glede na sklep o dovolitvi obnove postopka, končanega s to odločbo, ki je dokončen in pravnomočen, zadržana že na podlagi določbe drugega odstavka 272. člena ZUP.

Ker tožnik ni izkazal pravnega interesa, ki je splošna predpostavka za vodenje postopka, je sodišče moralo njegovo tožbo zavreči. Sodišče je tožbo zavrglo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10, v nadaljevanju ZUS).

Odločitev o zavrženju tožbe vključuje tudi odločitev o stroškovnem zahtevku.

Na navedbe stranke z interesom v odgovoru na tožbo, da upravna organa tožnikovemu predlogu za obnovo postopka ne bi mogla ugoditi, sodišče ne odgovarja, saj bi take ugovore ta stranka morala uveljavljati s svojo tožbo.