Jedro

Če se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, izda zapuščinsko sodišče v skladu s prvim odstavkom 221. člena ZD dodatni sklep o dedovanju na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju, ne da bi opravilo novo zapuščinsko obravnavo.

Zahtevek na podlagi 32. člena ZD, ki ga dedič, ki je sodeloval v pravnomočno končanem zapuščinskem postopku, v tem postopku ni postavil (ali ga je umaknil), je mogoče uveljavljati v pravdi, če so podane okoliščine, ki bi narekovale obnovo postopka. Ob izdaji dodatnega sklepa o dedovanju pa sodišče in stranke prejšnjega postopka veže pravnomočni sklep o dedovanju.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani dodatni sklep o dedovanju potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim dodatnim sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je dedič naknadno najdene zapuščine (36/100 nepremičnin z ID znakom 001 in 36/100 002) na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju istega sodišča D 288/2015-30 z 29. 9. 2016 A. A. 2. Zoper tak sklep se brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov pritožuje B. B. in predlaga njegovo razveljavitev. Sporno premoženje sploh ni novo najdeno, dedič je ob izdaji sklepa o dedovanju zanj vedel in je bilo namerno izpuščeno. Ker je tako, bi moralo sodišče opraviti zapuščinsko obravnavo, ponovno pridobiti izjave vseh strank postopka in pritožnici s tem omogočiti uveljavljanje izločitvenega zahtevka po 32. členu Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD), saj je vrednost novo najdenega premoženja veliko večja.

3. Pritožba je bila vročena dediču, ki nanjo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Kaj je pozneje najdeno premoženje, je v teoriji1 in novejši sodni praksi jasno - ni treba, da gre za premoženje, ki je bilo dobesedno najdeno pozneje, bistveno je, da zapuščinsko sodišče ob izdaji sklepa o dedovanju zanj ni vedelo2, ne glede na to, ali so v času zapuščinske obravnave za to premoženje vedeli dediči.3 Pri spornem premoženju gre torej, kot je pravilno ocenilo sodišče prve stopnje, za pozneje najdeno premoženje v smislu 221. člena ZD.

6. Pritožbeni očitek, da bi sodišče prve stopnje moralo opraviti zapuščinsko obravnavo, ni utemeljen. Če se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, izda zapuščinsko sodišče v skladu s 1. odstavkom 221. člena ZD dodatni sklep o dedovanju na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju, ne da bi opravilo novo zapuščinsko obravnavo. Takšna ureditev je logična posledica določbe 220. člena ZD, v skladu s katero pravnomočen sklep o dedovanju veže stranke, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku, kolikor jim ni priznana pravica, da lahko uveljavljajo svoj zahtevek v pravdi. Pritožnica je v zapuščinskem postopku sodelovala, zato jo sklep o dedovanju veže. 7. Odločbe višjih sodišč, na katere se sklicuje pritožnica, obravnavajo drugačne situacije od obravnavane: izračunavanje uveljavljanega nujnega deleža v primeru novo najdenega premoženja4; odločbi VSK5 pa (drugače od večinske prakse) rešujeta primera odpovedi dediščini v zapuščinskem postopku. Za tistega, ki je podal izjavo o odpovedi dediščini, ustaljena sodna prakse šteje, da ni postal dedič, takšna izjava pa učinkuje tudi glede pozneje najdenega premoženja.6 Le vprašanje razlage izjav o odstopu dednega deleža, danih v pravnomočno končanih zapuščinskih postopkih, sodna praksa rešuje drugače7. Tožnica pa ni podala takšne izjave v zapuščinskem postopku, ampak je z zapustnikom sklenila veljavni sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju, ki se sicer lahko izpodbija8, a pritožnica ga ni. Vrh vsega se v pritožbi ne zavzema za to, da bi lahko glede novo najdenega premoženja podala novo dedno izjavo, ampak želi uveljavljati zahtevek po 32. členu ZD.

8. Kar se tiče izločitvenega zahtevka po 32. členu ZD pa velja, da se lahko uveljavlja le do konca zapuščinske obravnave9. Že v pritožbenem postopku (zoper sklep o dedovanju) so trditve v smeri izločitve dela zapuščine, ki ustreza potomčevemu prispevku k povečanju in ohranitvi zapustnikovega premoženja, prepozne (1. odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP).10, 11

9. V situaciji, kot je pritožničina (ta je sodelovala v pravnomočno končanem zapuščinskem postopku in celo uveljavljala izločitveni zahtevek, pa ga umaknila, list. št. 40 v spisu), lahko stranke svoje pravice uveljavljajo le še v pravdi, kadar so podani pogoji za obnovo postopka (224. člen ZD).12 Zahtevek na podlagi 32. člena ZD, ki ga dedič, ki je sodeloval v pravnomočno končanem zapuščinskem postopku, v tem postopku ni postavil (ali ga je umaknil), je torej mogoče uveljavljati v pravdi, če so podane okoliščine, ki bi narekovale obnovo postopka. Ob izdaji dodatnega sklepa o dedovanju pa sodišče in stranke prejšnjega postopka veže pravnomočni sklep o dedovanju.

10. Pritožba torej ni utemeljena. Ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo v skladu s 353. členom ZPP v zvezi s 163. členom ZD zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

1 Prim. V. Rijavec, Dedovanje, Procesna ureditev, Gospodarski vestnik, Ljubljana, 1999, stran 249. 2 Prim. sklep VSL I Cp 884/2017. 3 Prim. sklep VSL I Cp 1581/2016. 4 Sklep VSL I Cp 1142/2013. 5 Sklepa VSK Cp 899/2005 in Cp 463/2011. 6 Prim. sklepi VSL I Cp 2021/2010, II Cp 1474/2011, I Cp 3375/2012, II Cp 3068/2014, III Cp 761/2014, I Cp 888/2016, VSM I Cp 887/2015. 7 Glede teh velja, kot je strnjeno zapisalo VSL v sklepu I Cp 370/2018: „Sodišče je pri izdaji dodatnega sklepa o dedovanju vezano na pravnomočni sklep o dedovanju. Ker pa so dediči v zapuščinskem postopku sklenili dedni dogovor, s katerim so svoje dedne deleže odstopili v korist zapustnikove vdove, je treba presoditi, kakšna je bila tedaj njihova volja glede pozneje najdenega premoženja. Dedna izjava o odstopu dednega deleža se lahko nanaša le na znano zapuščinsko premoženje in ne tudi na pozneje najdeno premoženje. Iz zapisa dednega dogovora v obravnavanem primeru ni razvidno, da bi se ta nanašal tudi na tisto zapustnikovo premoženje, za katerega dediči ob sklepanju dednega dogovora niso vedeli. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo prav, ko je od dedičev zahtevalo nove dedne izjave.“ 8 Prim. odločba VS RS II Ips 217/2008. 9 Prim. sklep VSC Cp 219/2017. 10 Prim. sklep VSC 66/2011. 11 Zunaj zapuščinskega postopka pa lahko tak zahtevek uveljavlja tisti, ki ni sodeloval v zapuščinskem postopku po zapustniku (prim. VSL sklep II Cp 1545/1993). 12 Prim. sodba VS RS II Ips 981/2008.