Up-141/96

3.7.1996

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe M.J. iz Š.L., ki jo zastopa D.V., odvetnik v Š.L. na seji senata dne 3. julija 1996

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba M.J. zoper sodbo Vrhovnega sodišča z dne 7.3.1996 št. II Ips 607/94 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnica izpodbija v izreku navedeno sodbo, s katero je Vrhovno sodišče na podlagi revizije odločalo v pravdni zadevi, v kateri je pritožnica nastopala kot tožnica, zaradi izplačila devizne vloge. Sodišči prve in druge stopnje sta pred tem ugodili tožbenemu zahtevku in toženi stranki - banki naložili izplačilo iz pritožničine devizne hranilne vloge. Vrhovno sodišče pa je sodbo sodišča druge stopnje spremenilo tako, da je zahtevek tožbe v celoti zavrnilo. Svojo odločitev je oprlo na določbe Zakona o poravnavanju obveznosti iz neizplačanih deviznih vlog (Uradni list RS, št. 7/93 - v nadaljevanju: ZPONDV

2.V ustavni pritožbi pritožnica navaja, da navedena sodba krši njeno temeljno svoboščino o prepovedi retroaktivnosti, saj se je sodišče v danem primeru naslonilo na ZPONDV in upoštevalo ta zakon za nazaj, kar ima za posledico kršitev zasebne lastnine pritožnice. Zakon je res veljal v času sojenja, vendar je bil postopek začet še pred uveljavitvijo tega zakona.

3.Ustavno sodišče je že s sklepom z dne 12.5.1994 št. U-I- 185/93 ob presoji ustavne skladnosti ZPONDV ugotovilo, da je začasna omejitev pravic deviznih varčevalcev, ki je pogojena s stanjem na področju monetarne in devizne politike, v skladu z javno koristjo in ne pomeni odvzema pridobljenih pravic, pač pa le način njihovega uresničevanja (čl. 15 Ustave). Ni kršena določba 155. člena Ustave, saj z zakonom ni zagrešen poseg v pridobljene pravice. Ker navedeni zakon sicer posega v že obstoječa pogodbena razmerja med varčevalci in bankami, vendar, kot je Ustavno sodišče ugotovilo z navedenim sklepom, ne posega retroaktivno v pridobljene pravice, tudi sodišče v konkretnem postopku s tem, ko je odločitev o tožbenem zahtevku sprejelo na podlagi tega zakona, ni kršilo pridobljenih pravic (lastninske pravice) pritožnice. Okoliščina, da v času, ko je bila vložena tožba, navedeni zakon še ni veljal, ob tem ni pomembna, saj ni mogoče šteti, da je pritožnica zaradi same vložitve tožbe pridobila kakšno za ta postopek relevantno pravico.

4.Ustavna pritožba je torej očitno neutemeljena, zato je ni mogoče sprejeti.

5.Ker ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo, tudi ni odločalo o predlogu za zadržanje izvršitve izpodbijane sodbe.

6.Senat Ustavnega sodišča je sklep sprejel na podlagi prve alinee prvega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Ur.l. RS št. 15/94) v sestavi: predsednik mag. Janez Snoj in člana Franc Testen in dr. Lojze Ude.

Predsednik senata

mag. Janez Snoj