Jedro

V obravnavanem primeru je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da je izvršilni postopek končan iz razloga, ker je banka - dolžnikov dolžnik sodišče obvestila, da je upnikovo terjatev v celoti poplačala. Tak sklep za dolžnika ne pomeni neugodne odločbe. Z izpodbijano odločitvijo se zoper njega ne bo nadaljeval postopek prisilne izterjave. Sprejeta odločitev je zato izključno v njegovo korist.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom citiranim v uvodu ugotovilo, da je terjatev upnika v celoti poplačana in s tem izvršilni postopek končan.

2. Proti temu sklepu vlaga dolžnik pritožbo. V njej meni, da je bilo poplačilo upnika izvedeno neutemeljeno in v njegovo škodo brez pravne podlage.

3. Pritožba ni dovoljena.

4. Pravno sredstvo je dopustno, če je dovoljeno, če je bilo vloženo pravočasno in podano v zakoniti obliki, če ga je podala upravičena oseba, ki se pravnemu sredstvu ni odpovedala ali ga umaknila ter če je podana pravno varstvena potreba oziroma pravni interes. Pravni interes je tako predpostavka za dopustnost pravnega sredstva, podan pa je tedaj, kadar ima vlagatelj pravnega sredstva izdano zoper sebe neugodno odločbo.

5. V obravnavanem primeru je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da je izvršilni postopek končan iz razloga, ker je banka - dolžnikov dolžnik sodišče obvestila, da je upnikovo terjatev v celoti poplačala. Tak sklep za dolžnika ne pomeni neugodne odločbe. Z izpodbijano odločitvijo se zoper njega ne bo nadaljeval postopek prisilne izterjave. Sprejeta odločitev je zato izključno v njegovo korist. Pravni red mu zaradi tega ne priznava pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper izpodbijano odločitev.

6. Sodišče druge stopnje je zaradi navedenega pritožbo dolžnika na podlagi 1. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) kot nedovoljeno zavrglo. Po določbi četrtega odstavka 343. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je namreč pritožba nedovoljena, če pritožnik nima pravnega interesa za pritožbo.

7. Glede dolžnikovih pritožbenih trditev, da je bilo poplačilo upnika izvedeno neutemeljeno in v škodo dolžnika brez pravne podlage, sodišče druge stopnje odgovarja, da se začne izvršba opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi (prvi odstavek 46. člena ZIZ), in sicer mora organizacija za plačilni promet dolžnikova denarna sredstva blokirati v višini obveznosti iz sklepa o izvršbi, po pravnomočnosti sklepa o izvršbi pa mora banka ta znesek izplačati upniku (prvi odstavek 138. člena ZIZ).

8. Iz podatkov spisa je razvidno, da je sklep o izvršbi VL 17469/2014 z dne 17. 2. 2014, s katerim je bilo dolžniku naloženo, da upnik v osmih dneh po vročitvi sklepa poravna terjatev 6.008,24 EUR in stroške postopka, postal pravnomočen 14. 5. 2014, zato je banka terjatev iz sklepa o izvršbi utemeljeno izplačala upniku.

9. V kolikor dolžnik cilja na neobstoj upnikove terjatve oziroma, da je le-ta neutemeljena, pa je dolžniku pojasniti, da bi jo moral dolžnik izpodbijati z rednim ugovorom (s čimer bi preprečil nastop pravnomočnosti in izplačilo zneska upniku), pri čemer bi moral dolžnik za ugovor plačati sodno takso (29.b člen ZIZ). Šele z izpolnitvijo te procesne predpostavke namreč sodišče ugovor vsebinsko obravnava in odloča o obstoju terjatve. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je dolžnik sicer podal redni ugovor, vendar zanj ni plačal sodne takse, zato je sklep o izvršbi, ki glasi na obveznost dolžnika, da upniku poravna denarno terjatev, postal pravnomočen. Kot že pojasnjeno, na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi, pa je banka dolžna upniku izplačati dolžnikova (zasežena) sredstva v višini zneska iz sklepa o izvršbi.

10. Odločitev o pritožbenih stroških dolžnika je odpadla, ker jih ta ni priglasil (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).