Jedro

Gre za primer, v katerem je pokojna tožnica, ki je umrla med pravdo in ki jo zastopa pooblaščeni odvetnik, s tožbo zoper prvo toženko (M. K.) in drugega toženca uveljavljala pridobitev lastninske pravice (etažne lastnine). Tožničina dediča sta J. Š. in prva toženka. Zapuščina še ni razdeljena in torej zapuščinski postopek po pokojni še ni končan. V procesnem smislu je tako prišlo s tožničino smrtjo za ex lege nasledstvo na aktivni strani, ki je neodvisno od volje dedičev in ki se mu dediči ne morejo upreti. V pravdi res praviloma nastopata dve stranki z nasprotujočimi interesi, saj nihče ne more nastopati proti samemu sebi, vendar gre za specifičen primer, v katerem zaradi nerazdeljene zapuščine sodediča delujeta skupno in v okviru dediščinske skupnosti. S tožbo se uveljavlja (podedljiva, lastninska) pravica, ki se nanaša na zapuščino po pokojni. Subjekt te pravice so do delitve zapuščine le vsi sodediči skupaj in le tako lahko s pravico tudi razpolagajo, zato ni podane identitete med upnikom in dolžnikom in ne gre (še) za tako imenovano konfuzijo.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana III. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje razveljavi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z (delno) izpodbijanim sklepom (I.) pozvalo dediča med pravdnim postopkom umrle tožeče stranke (tožnice), ki jo zastopa pooblaščeni odvetnik, to je sina J. Š. in (prvo toženko (toženko)) hči M. K., da prevzameta postopek na strani tožnice; (II.) pravdni postopek nadaljevalo z omenjenima sodedičema na strani tožeče stranke in (III.) pravdni postopek v delu, v katerem M. K. nastopa na strani tožeče stranke, ustavilo.

2. Zoper predmetni sklep oziroma zoper odločitev pod točko III. sklepa je M. K. vložila pravočasno pritožbo, s katero predlaga razveljavitev in izpostavlja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo 328. člen Obligacijskega zakonika (OZ), po kateri obveznost preneha z združitvijo, če ista oseba postane upnik in dolžnik. Ne gre za procesno situacijo, ki ji sledi sklep o ustavitvi postopka glede katere od pravdnih strank, ampak za vsebinsko vprašanje, ki se presoja v vsakem primeru posebej in zahteva meritorno odločitev o tem, ali in katera vtoževana terjatev je prenehala.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Utemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje (upoštevaje tudi procesna pravila Zakona o pravdnem postopku (ZPP)) zmotno uporabilo določbo 328. člena OZ o tako imenovani konfuziji. Do tako imenovane konfuzije (328. člen OZ), ki bi morebiti lahko narekovala kakršnokoli končanje pravde, po presoji pritožbenega sodišča namreč ni prišlo.

5. Gre za primer, v katerem je pokojna tožnica, ki je umrla med pravdo in ki jo zastopa pooblaščeni odvetnik, s tožbo zoper prvo toženko (M. K.) in drugega toženca uveljavljala pridobitev lastninske pravice (etažne lastnine). Tožničina dediča sta J. Š. in prva toženka. Zapuščina še ni razdeljena in torej zapuščinski postopek po pokojni še ni končan. V procesnem smislu je tako prišlo s tožničino smrtjo za ex lege nasledstvo na aktivni strani, ki je neodvisno od volje dedičev in ki se mu dediči ne morejo upreti. V pravdi res praviloma nastopata dve stranki z nasprotujočimi interesi, saj nihče ne more nastopati proti samemu sebi, vendar gre za specifičen primer, v katerem zaradi nerazdeljene zapuščine sodediča delujeta skupno in v okviru dediščinske skupnosti. S tožbo se uveljavlja (podedljiva, lastninska) pravica, ki se nanaša na zapuščino po pokojni. Subjekt te pravice so do delitve zapuščine le vsi sodediči skupaj in le tako lahko s pravico tudi razpolagajo, zato ni podane identitete med upnikom in dolžnikom in ne gre (še) za tako imenovano konfuzijo. Povedano drugače, ni torej podanih pogojev za ustavitev postopka v delu, v katerem M. K. na strani tožeče stranke nastopa kot sodedinja, pa čeprav je M. K. (ne v svojstvu sodedinje) hkrati tudi prva toženka.2 Pritožba se torej utemeljeno zavzema, da je napačna izpodbijana delna ustavitev postopka, in sicer iz razloga zmotne uporabe materialnega prava (328. člena OZ), ki pa ni rezultirala v zmotno in nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju. Skladno z navedenim je pritožbeno sodišče izpodbijani del sklepa razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in peto alinejo 358. člena ZPP).

6. M. K. pritožbenih stroškov ni priglasila.

1 Navedena stališča so razvidna tudi iz ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (glej npr. zadeve II Ips 144/2014 z dne 26.11.2015, II Ips 254/2014 z dne 21.1.2016 in II Ips 312/2016 z dne 12.1.2017).