Jedro

Davčni organ je zavrnil ugovor tretjega na podlagi 158. člena ZDavP-2 in ga nato napotil na vložitev tožbe na podlagi tretjega odstavka 182. člena ZDavP-2. Izrek izpodbijanega sklepa tako nasprotuje samemu sebi, kar pomeni, da ima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne da preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka.

Izrek

Tožbi se ugodi. Sklep Finančne uprava Republike Slovenije, Finančni urad Murska Sobota, št. DT 4933-82811/2015-51 (10-720-04) z dne 7. 11. 2019 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Finančna uprava Republike Slovenije, Finančni urad Murska Sobota (v nadaljevanju FURS) zavrnil ugovor tretjega A. A., zoper sklep o davčni izvršbi na premičnine, št. 4933-82811/2015-34 z dne 17. 7. 2019 izdan dolžnici B. B. (1. točka izreka sklepa). Vložnika ugovora (tretja oseba) se napoti, da v roku 8 dni od vročitve sklepa pri sodišču vloži tožbo zoper davčni organ na ugotovitev lastninske pravice za premičnino: Citroen Xsara Picasso 1,6/L 16 V z identifikacijsko št. ... z datumom prve registracije 12. 2. 2007, registrska oznaka MB ... Postopek davčne izvršbe se do poteka 8 dnevnega roka za vložitev tožbe prekine, dokazilo o vložitvi tožbe je vložnik ugovora dolžan v roku 8 dni od vročitve sklep predložiti davčnemu organu, v nasprotnem primeru se bo postopek davčne izvršbe nadaljeval (2. točka izreka). Pritožba zoper sklep ne zadrži izvršitve (3. točka izreka sklepa.

2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je FURS zarubil predmetno osebno vozilo vpisano v register neposestnih zastavnih pravic s prepovedjo odtujitve in razpolaganja. Vozilo je registrirano na dolžnico B. B. in sicer do celote 1/1, ki je v zakonski zvezi s tožnikom. Tožnik ugovarja, da ima na predmetu davčne izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo. FURS meni, da tožnik ni izkazal za verjetno pravico, ki preprečuje izvršbo, zato je ugovor zavrnil. Tožnika (vlagatelja ugovora tretjega) je napotil, da pri pristojnem sodišču vloži tožbo zoper davčni organ na ugotovitev lastninske pravice za premičnino in v zvezi z navedenim opozarja na solidarno odgovornost zakoncev oz. zunajzakonskega partnerja za plačilo davčnih obveznosti.

3. Tožnik je pri tukajšnjem sodišču vložil tožbo zoper izpodbijani sklep, ker so po njegovi oceni bila v postopku izdaje izpodbijanega sklepa kršena pravila postopka, napačno uporabljeno materialno pravo, podana zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja in med drugim tudi kršitev ustavnega načela iz 22. člena Ustave RS, pravica do enakega varstva pravic. Tožena stranka ni upoštevala, da dolžnica B. B. ni izključna lastnica zarubljenih premičnin, ki so bile pridobljene v času zakonske zveze, kot je tožnik navedel že v ugovoru zoper sklep o izvršbi, saj je vozilo bilo kupljeno v trajanju zakonske zveze dne 30. 1. 2018. Osebno vozilo, ki je predmet izvršbe tako spada v skupno premoženje tožnika in njegove žene kot dolžnice v davčnem postopku in samo po sebi ne daje ustrezne podlage za zaključek, da je izvršba na navedene premičnine dopustna zaradi dolgov dolžnice. Upnik oz. tožena stranka v izvršilnem postopku bi tako morala na podlagi prvega odstavka 83. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) zahtevati, da sodišče določi delež dolžnika na skupnem premoženju zakoncev in šele nato zahtevati izvršbo na ta delež. Namen ugovora tretjega oz. njegove tožbe za ugotovitev nedopustnosti izvršbe (t.i. izločitveni zahtevek) je, da se osebam, ki niso stranke izvršilnega postopka omogoči učinkovito obrambo njihovih premoženjskih pravic pred posegi v izvršilnih postopkih, ki so v razmerju do njih tuji. Pravice, ki jih uveljavlja tretji, so po svoji naravi lahko stvarno pravne, druge absolutne pravice tudi obligacijske pravice. V konkretni zadevi sta tožnica in tretji (tožnik), v skladu s 67. členom DZ skupna lastnika na premoženju - osebnem avtomobilu, ki je predmet rubeža. Ne glede na dejstvo, da je dolžnica vpisana v prometnem dovoljenju za navedeno vozilo kot lastnica, to ne zadostuje za ugotovitev, da bi bila samo tožnica lastnik predmetnega osebnega avtomobila, pač pa predmetno vozilo predstavlja, skupno premoženje zakoncev, saj je bilo vozilo kupljeno v času trajanja zakonske zveze, kar evidentno izhaja iz predloženih listinskih dokazov.

4. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču predložila upravne spise.

5. Tožba je utemeljena.

6. V obravnavani zadevi sodišče presoja pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, ki ga je tožena stranka izdala v zadevi davčne izvršbe, po vložitvi ugovora tretjega.

7. Tožnik je v postopku izvršbe, ki se je vodil zoper davčno dolžnico B. B. (zakonsko partnerico tožnika), na podlagi sklepa o izvršbi na premičnine, vložil ugovor tretjega in zatrjeval, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo. Tožnik je v ugovoru navedel, da zarubljena premičnina, osebno vozilo znamke Citroen Xsara Picsso 1.6/l 16 V, spada v skupno premoženje zakoncev, zato je rubež na predmetni premičnini nedopusten. Davčni organ je ugotovil, da je osebno vozilo registrirano na lastnico B. B., kot tudi iz zavarovalnih polic izhaja, da je zavarovanec in zavarovalec ista oseba, in sicer davčna dolžnica B. B. 8. Ugovor tretjega zoper sklep o izvršbi določa 158. člen ZDavP-2. Kdor izkaže za verjetno, da ima na predmetu davčne izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, lahko vloži ugovor zoper sklep o izvršbi. Če davčni organ oceni, da pravica osebe na predmetu davčne izvršbe, ki preprečuje izvršbo, ni verjetno izkazana, napoti to osebo, da v 8 dneh od vročitve sklepa iz četrtega odstavka tega člena pri sodišču vloži tožbo zoper davčni organ (drugi odstavek 158. člena ZDavP-2).

9. Davčni organ je na podlagi dejanskega stanja in dokumentacije ugotovil, da A. A., ki je vložil ugovor tretjega, ni z dovolj visoko verjetnostjo izkazal dejstev, ki preprečujejo izvršbo. Zato je v 1. točki izpodbijanega sklepa ugovor tretjega zavrnil in se v obrazložitvi skliceval na 158. člen ZDavP-2. Torej je vsebinsko odločil o ugovoru tretjega, ki ga je zavrnil, kar pomeni, da je ravnal v nasprotju z določbo drugega odstavka 158. člena ZDavP-2. Takšna odločitev ni pravilna in zakonita, saj v tem primeru ne zadrži izvršbe.

10. Glede na dejstvo, da je davčni organ ugotovil, da vlagatelj ugovora tretjega ni z dovolj visoko verjetnostjo izkazal dejstev, ki preprečujejo izvršbo, bi v tem primeru moral slediti drugemu odstavku 158. členu ZDavP-2. Postopanje davčnega organa v zvezi z ugovorom tretjega zoper sklep o izvršbi ima po določbi drugega odstavka 158. člena ZDavP-2 za posledico zadržanje davčne izvršbe do odločitve o ugovoru, ne pa vsebinsko odločitev o ugovoru. Zato je 1. točka izreka izpodbijanega sklepa v nasprotju z obrazložitvijo.

11. ZDavP-2 pa v III. poglavju ureja davčno izvršbo na premičnine in v 182. členu ZDavP-2 ureja ugovor dolžnika, da so zarubljene premičnine last tretje osebe (in ne ugovor tretjega). V tem primeru opozori tretjo osebo, da lahko v osmih dneh predloži dokaze o lastništvu na zarubljeni stvari, kar je davčni organ storil. V posledici tega je davčni organ v 2. točki izpodbijanega sklepa vložnika ugovora tretjega A. A. napotil, da v roku 8 dni od vročitve sklepa pri sodišču vloži tožbo zoper davčni organ na ugotovitev lastninske pravice za premičnino osebno vozilo Citroen Xsara Picsso 1.6/l 16 V. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa se je skliceval na tretji odstavek 182. člena ZDaP-2.1

12. V predmetni zadevi je torej davčni organ zavrnil ugovor tretjega na podlagi 158. člena ZDavP-2 in ga nato napotil na vložitev tožbe na podlagi tretjega odstavka 182. člena ZDavP-2. Izrek izpodbijanega sklepa tako nasprotuje samemu sebi, kar pomeni, da ima pomanjkljivosti zaradi katerih se ne da preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka.2 Ker v postopku izdaje upravnega akta niso bila upoštevana pravila postopka, kar je (lahko) vplivalo na pravilnost in zakonitost odločitve, kar pomeni, da je to v vsakem primeru razlog za odpravo odločbe. V tem primeru se sodišču ni treba opredeljevati do drugih tožbenih navedb.

13. Glede na ugotovitve sodišča, da je bila s tem v obravnavanem primeru storjena bistvena kršitev pravil postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), saj se izpodbijanega sklepa ne da preizkusiti, je zato sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek (3. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1). V ponovnem postopku bo treba odpraviti storjeno bistveno kršitev pravil upravnega postopka tako, da bo njeno materialno zakonitost mogoče preizkusiti. Pomanjkljivosti more tožena stranka sanirati le v ponovnem postopku.3

14. Zaradi kršitev pravil postopka, ki jih mora odpraviti organ, sodišče samo ni moglo odločiti o stvari (analogna uporaba prvega odstavka 65. člena ZUS-1). Prav tako tudi ni razpisalo glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega sklepa ter podatkov spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti, zato je sodišče odločilo na seji (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

1 Če uradna oseba predloženi dokaz iz drugega odstavka tega člena ne šteje za verodostojnega ali zadostnega, napoti osebo, ki je dokaz predložila, da v osmih dneh vloži pri sodišču tožbo zoper davčni organ na ugotovitev lastninske pravice. Če oseba iz drugega odstavka tega člena ne predloži dokaza, da je vložila tožbo pred sodiščem v predpisanem roku, se davčna izvršba nadaljuje (tretji odstavek 182. člena ZDavP-2). 2 Bistvena kršitev določb postopka je vselej podana v primerih, ko gre za absolutno bistveno kršitev pravil postopka, ki jo določa ZUP ali drug zakon, ki ureja postopek izdaje upravnega akta (tretji odstavek 27. člena ZUS-1). 3 Upravno sodišče RS, sodba in sklep, opr. št. I U 1918/2020 z dne 18. 12. 2020.