Jedro

Ker je bil postopek sprožen pred uveljavitvijo ZST-1, njegovih določb ni mogoče uporabiti, temveč je treba ugotoviti, ali je obveznost plačila takse obstajala že po dotedanjih predpisih (ZST).

Izrek

1. Pritožbi zoper sklep z dne 11.06.2009 se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Pritožba zoper sklep z dne 02.02.2009 se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

: S sklepom z dne 11.06.2009 je sodišče prve stopnje zaradi neplačila sodne takse kot procesne predpostavke štelo, da se pritožba 3. nasprotnega udeleženca z dne 03.03.2009 šteje za umaknjeno.

S sklepom z dne 02.02.2009 je sodišče prve stopnje odmerilo skupne stroške postopka v višini 1.190,53 EUR in 1. - 3. nasprotnemu udeležencu naložilo povračilo stroškov predlagateljice v višini 559,26 EUR.

Zoper sklepa se brez navedbe pritožbenih razlogov pritožuje 3. nasprotni udeleženec.

V pritožbi zoper sklep z dne 11.06.2009 navaja, da plačilnega naloga za plačilo sodne takse osebno, overjeno s podpisom ni prejel. Verjetno je bil puščen v izpostavljenem predalčniku skupaj s propagandnim materialom in odpeljan na deponijo. Meni, da pritožba ni umaknjena.

V obsežnejši pritožbi zoper sklep z dne 02.02.2009 pojasnjuje okoliščine nesoglasij in sporov med predlagateljico in 1. - 3. nasprotnim udeležencem, predvsem pa se sklicuje na žaljivo in ponižujoče pismo pooblaščenke nasprotne udeleženke, ki ga po njegovem mnenju opravičuje do zahteve za odpoved plačila sorazmernega dela stroškov postopka, na katerega je pristal zaradi dobrih medsosedskih odnosov.

Na vročeno pritožbo zoper sklep z dne 02.02.2009 je po pooblaščenki odgovorila predlagateljica. V odgovoru predlaga zavrnitev pritožbe 3. nasprotnega udeleženca.

Pritožba zoper sklep z dne 11.06.2009 je utemeljena, zoper sklep z dne 02.02.2009 pa neutemeljena.

K pritožbi zoper sklep z dne 11.06.2009 Sodišče prve stopnje je pritožbo 3. nasprotnega udeleženca štelo za umaknjeno, saj za vloženo pritožbo ni plačal sodne takse po Tarifni številki 9741 Zakona o sodnih taksah (Ur. l. RS, št. 37/2008, v nadaljevanju ZST-1), kljub temu da je bil na posledice neplačila opozorjen (3. odstavek 105.a člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP).

Pritožba neutemeljeno uveljavlja absolutno bistveno kršitev pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Plačilni nalog za plačilo sodne takse z ustreznim opozorilom na posledice, če plačilo v roku ne bo opravljeno (list. št. 64 spisa) je sodišče 3. nasprotnemu udeležencu pravilno vročilo. 142. člen ZPP nalaga osebno vročitev naloga za plačilo sodne takse za pritožbo. Osebna vročitev se praviloma opravi tako, da se pisanje neposredno vroči naslovniku, ta pa prejem potrdi s podpisom vročilnice. V kolikor takšna vročitev ni mogoča, pa se sodna pošiljka izroči pošti v kraju naslovnikovega stanovanja, naslovniku pa se pusti obvestilo, da lahko v roku 15-ih dni pisanje prevzame. Če naslovnik v tem roku sodne pošiljke ne prevzame, se šteje, da je vročitev po izteku 15-ih dni opravljena, pošiljka pa se pusti v hišnem oz. izpostavljenem predalčniku. Naslovnik je bil, kot izhaja iz predloženega obvestila sodišču o opravljeni vročitvi (pripeto k red. št. 44 spisa), z obvestilom v hišnem predalčniku dne 05.05.2009 opozorjen, da je bila vročitev poskušena, da lahko pošiljko prevzame v 15-ih dneh. Ker tega v roku ni storil, mu je bilo po izteku tega roka, sodno pismo puščeno v hišnem predalčniku. Možnost takšne vročitve pa priznava tudi v pritožbi.

Uveljavljeni pritožbeni razlog ni podan, pri presoji kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), pa je to ugotovilo, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, ki ureja vprašanje obveznosti plačila sodne takse za pritožbo zoper sklep, s katerim sodišče odloči o stroških nepravdnega postopka.

3. odstavek v povezavi s 1. odstavkom 105.a člena ZPP sodišču narekuje, da pritožbo šteje za umaknjeno, če ob njeni vložitvi ni plačana sodna taka. Da pa je takšno sankcijo mogoče uporabiti, mora biti najprej podana obveznost plačila sodne takse. Pri tem se je sodišče prve stopnje zmotno sklicevalo na določbe ZST-1. Ta v 39. členu določa, da se takse v postopkih, začetih pred uveljavitvijo ZST-1 (1. 10. 2008) plačujejo po dosedanjih predpisih. Ker je bil predlog za sodno ureditev meje vložen že 31.07.2007 in s tem tudi predmetni nepravdni postopek začet pred uveljavitvijo ZST-1, je potrebno uporabiti določbe Zakona o sodnih taksah (Ur. l. SRS, št. 1/90 s spremembami, v nadaljevanju ZST). Ta v delu II. z naslovom Nepravdni postopki ne določa obveznosti plačila sodne takse za sklep, s katerim sodišče odloči o stroških nepravdnega postopka, taksne tarife za pravdni postopek pa ni mogoče uporabiti, saj ZST ne vsebuje vsebinsko enake določbe kot 37. člen Zakona o nepravdnem postopku, da se v nepravdnem postopku smiselno uporabljajo tudi določbe ZPP. Ker ZST ne predpisuje takse za odločbo, ki se s pritožbo izpodbija, tudi taksne obveznosti za takšno pritožbo ni in njeno plačilo ne more biti procesna predpostavka. Posledično tudi pritožbe 3. nasprotnega udeleženca zoper ta sklep sodišča ni mogoče šteti za umaknjeno.

Pritožbeno sodišče je zato pritožbi zoper sklep z dne 11.06.2009 ugodilo in sklep razveljavilo. V posledici tega je odločalo tudi o pritožbi zoper sklep z dne 02.02.2009. K pritožbi zoper sklep z dne 02.02.2009 Sodišče je sklep o povračilu stroškov predlagateljice izdalo na podlagi zaveze iz 3. odstavka sodne poravnave, ki so jo udeleženci sklenili na naroku na kraju samem dne 10.12.2008. Z njo so se 1. - 3. nasprotni udeleženec in predlagateljica dogovorili, da vsak nosi polovico skupnih stroškov. Kljub temu da pritožnik meni, da je upravičen odstopiti od takšne zaveze, pa razveljavitve sodne poravnave nasprotni udeleženec ni zahteval (tožba za razveljavitev sodne poravnave, 392. in 393. člen ZPP).

Ker je zaveza, da 1. - 3. nasprotni udeleženec in predlagateljica krijeta vsak polovico skupnih stroškov postopka, veljavna, so 1. do 3. nasprotni udeleženci predlagateljici dolžni povrniti polovico skupnih stroškov, ki jih je predhodno krila predlagateljica. Med skupne stroške je sodišče pravilno štelo sodno takso za predlog in stroške za postavljenega izvedenca geodetske stroke in polovico teh naložilo v povračilo 1. - 3. nasprotnemu udeležencu.

Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, pri presoji sklepa pa sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zoper sklep z dne 02.02.2009 zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

Ker udeleženci niso priglasili pritožbenih stroškov, pritožbeno sodišče o njih ni odločalo (1. odstavek 1. in 2. odstavek 163. člena ZPP).