Jedro

Ne glede na to, ali je dolžnik zavestno ravnal protipravno ali ne, pa je v zadevi pomembno predvsem to, da je treba takšne podatke varovati in jih ne posredovati javnosti, razen v posebej utemeljenih primerih; če pa so bili ti že posredovani, pa je treba kar najbolj odpraviti posledice takega ravnanja.

Protipravna je že sama objava tajnih podatkov, čemur je treba zagotoviti sodno varstvo.

Zaenkrat pa je verjetno izkazano, da gre za tajne podatke, ki jih je dolžnik objavil, čeprav je to prepovedano. Tej situaciji je najprimerljivejša določba 133. člena Obligacijskega zakonika (OZ) - zahteva, da se odstrani škodna nevarnost. Tu ne gre za klasično odškodninsko odgovornost, za katero je potrebna tudi krivda povzročitelja, ravno zato pa po oceni višjega sodišča v tej fazi postopka niti ni pomembno, ali na strani dolžnika obstaja tudi krivda.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve upnika do dolžnika.

2. Zoper ta sklep se je upnik pravočasno pritožil zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava (1. in 3. točka prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ) in predlagal, naj višje sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da bo ugodilo predlogu za izdajo začasne odredbe, podrejeno pa naj sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglasil je tudi stroške postopka z zamudnimi obrestmi.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Okrožno sodišče v Ljubljani je pod številko Su 1-9/2016 dne 24. 2. 2017 v zvezi z zahtevo prosilca A. A. - a.a@...si za vpogled v sodni spis Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. II K 38943/2010 izdalo odločbo. Z njo je delno ugodilo zahtevi prosilca za vpogled v sodni spis Okrožnega sodišča v Ljubljani tako, da se mu omogoči vpogled v anonimiziran sodni spis, iz katerega se v skladu s 1. in 3. točko prvega odstavka 6. člena v povezavi s 7. členom Zakona o dostopu do informacij javnega značaja - ZDIJZ izločijo varovani tajni in osebni podatki. V obrazložitvi je navedlo, da je v skladu z določilom o delnem dostopu, vsebovanem v 7. členu ZDIJZ, organ iz sodnega spisa izločil varovane tajne in osebne podatke ter v tako anonimizirani sodni spis omogočil prosilcu vpogled. Iz odločbe tako izhaja, da naj bi bil prosilcu omogočen le vpogled v spis, iz katerega bodo izločeni tako tajni kot osebni podatki. Res iz določil ZDIJZ ne izhaja, da bi moral tisti, ki pridobi informacijo javnega značaja, podpisati tudi izjavo o dolžnosti varovanja podatkov. Kljub temu pa jo je oseba, ki je v imenu prosilca vpogledala v kazenski spis, podpisala. V njej je izrecno zapisano, da je A. A. seznanjen z dolžnostjo varovanja osebnih podatkov, s katerimi je prišel v stik pri ogledu zaključenega sodnega spisa II K 38943/2010 in da morebitnih varovanih podatkov ne bo uporabil ali jih kakorkoli uporabil oziroma posredoval, še posebej pa je bil opozorjen na določila Zakona o varstvu osebnih podatkov, določila Kazenskega zakona in na to, da mora varovati podatke, ki niso javno dostopni, pa jih je pridobil pri vpogledu.

5. Iz spisa Su 1-9/17/1 je razvidno, katere listine so bile prosilcu posredovane, priložene so tudi anonimizirane fotokopije. Iz spisa je razvidno, da v samem postopku dostopa do informacij javnega značaja ni sodeloval organ, ki je podatke označil s stopnjo tajnosti. Iz fotokopij kazenskega spisa je tudi jasno razvidno, da je šlo za tajen postopek, pri čemer so zaslišani lahko izpovedovali le zato, ker so bili odvezani varovanja tajnosti za potrebe tega kazenskega postopka. Iz zapisnikov o zaslišanjih oziroma o glavni obravnavi je tudi jasno razvidno, da je šlo za tajen postopek in da so bili vsi navzoči opozorjeni, da so dolžni varovati kot tajnost vse, kar izvedo na glavni obravnavi oziroma na naroku, opozorjeni so bili tudi, da pomeni izdaja tajnosti kaznivo dejanje.

6. Kljub temu pa je dolžnik te podatke objavil v člankih, na katere se sklicuje upnik. Ne glede na to, da je dostop do teh tajnih podatkov dolžniku omogočilo sodišče, pa to še ne pomeni, da se ti podatki smejo tudi objaviti. Upnik kot oseba, ki je upravičena odločati o dostopu do tajnih podatkov (po 21.a členu Zakona o tajnih podatkih - ZTP), v postopku, ki ga je izvedlo Okrožno sodišče v Ljubljani v zadevi Su 1-9/17/1, ni bil udeležen. Tako ravnanje je protipravno, upniku pa je treba omogočiti, da odpravi posledice takega ravnanja. Že sama objava tajnih podatkov je prepovedana (primerjaj četrti odstavek 1. člena ZTP in 7. člen ZTP), izdaja tajnih podatkov pa je tudi kaznivo dejanje (260. člen Kazenskega zakonika - KZ-1).

7. Ob tem je prosilec za dostop do informacij javnega značaja tudi podpisal izjavo o varovanju tajnosti, tako da mu očitno ni bilo neznano, da zadeva kljub odločbi z dne 24. 2. 2017 lahko vsebuje tajne podatke, ki se jih je zavezal varovati. Tega pa ni upošteval, saj je tajne podatke objavil v spornih člankih. Ne glede na to, ali je dolžnik zavestno ravnal protipravno ali ne, pa je v zadevi pomembno predvsem to, da je treba takšne podatke varovati in jih ne posredovati javnosti, razen v posebej utemeljenih primerih; če pa so bili ti že posredovani, pa je treba kar najbolj odpraviti posledice takega ravnanja. V konkretnem primeru upnik ne more doseči ustreznega varovanja tajnih podatkov na drug način, kot s sodno prepovedjo objave listin iz sodnega spisa, povzemanja njihove vsebine in komentiranja, prav tako pa z odstranitvijo člankov.

8. Višje sodišče se zato ne strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da v zadevi ni izkazana verjetnost, da je prišlo do protipravnega ravnanja, ki je eden od pogojev za izdajo začasne odredbe. Protipravna je že sama objava tajnih podatkov, čemur je treba zagotoviti sodno varstvo. Vprašanje, ali je dolžnik odgovoren za to, da se je seznanil s tajnimi podatki in da jih je objavil, po oceni višjega sodišča ne vpliva na dopustnost zahtevanega pravnega varstva proti njemu, to bi bilo lahko pomembno le v zvezi z morebitnimi odškodninskimi zahtevki, ki pa lahko predstavljajo le denarno terjatev, za zavarovanje katere regulacijska začasna odredba ni dopustna, poleg tega pa tudi ni utemeljena v upnikovem predlogu, kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje. Zaenkrat pa je verjetno izkazano, da gre za tajne podatke, ki jih je dolžnik objavil, čeprav je to prepovedano. Tej situaciji je najprimerljivejša določba 133. člena Obligacijskega zakonika - OZ - zahteva, da se odstrani škodna nevarnost. Tu ne gre za klasično odškodninsko odgovornost, za katero je potrebna tudi krivda povzročitelja, ravno zato pa po oceni višjega sodišča v tej fazi postopka niti ni pomembno, ali na strani dolžnika obstaja tudi krivda v smislu prvega odstavka 131. in 135. člena OZ.

9. Glede na navedeno je višje sodišče pritožbi ugodilo in razveljavilo izpodbijani sklep ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, v katerem bo moralo presoditi tudi obstoj ostalih elementov za izdajo začasne odredbe (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Odločitev o upnikovih pritožbenih stroških je višje sodišče v skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP pridržalo za končno odločbo.