Jedro

Postopek za izplačilo in izterjavo neplačane sodne takse je urejen v 34., 34. a. in 35. členu ZST-1. Sodišče v postopku za plačilo sodne takse izda plačilni nalog, zoper katerega lahko stranka vloži ugovor iz razloga, da je taksa že plačana ali da je napačno odmerjena (1. odstavek 34. a. člena ZST-1).

Tožnik je v ugovoru zatrjeval, da mu je sodišče takso napačno odmerilo, ker za predmetni spor ni potrebno plačati takse, zato ni pravne podlage v določbi 3. odstavka 34. a. člena ZST-1 za zavrženje ugovora zaradi procesnih razlogov, temveč je takšen ugovor treba obravnavati po vsebini in o njem odločiti.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo kot nedovoljen ugovor tožnika na podlagi 3. odstavka 34. a. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1, Ur. l. RS, št. 37/08 in nadaljnji) zoper plačilni nalog z dne 11. 9. 2012, ker tožnik v ugovoru ni zatrjeval nobenega izmed zakonsko navedenih razlogov.

Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedlo, da tožnik sodne takse za tožbo ob vložitvi tožbe ni plačal, zato ga je s plačilnim nalogom z dne 11. 9. 2012 pozvalo k plačilu. V roku, določenem v plačilnem nalogu, sodne takse ni plačal, je pa v navedenem roku sodišču posredoval ugovor, v katerem je navajal, da gre za individualni delovni spor o obstoju delovnega razmerja, zato mu takse v tem postopku ni potrebno plačati. Po določbi 34. a. člena ZST-1 je zoper izdani plačilni nalog možno vložiti ugovor iz razlogov, da je taksa že plačana, ali da je sodišče takso napačno odmerilo in ker tožnik v ugovoru po stališču sodišča prve stopnje ni zatrjeval nobenega izmed navedenih razlogov, je ugovor kot nedovoljen zavrglo.

Zoper takšen sklep se pritožuje tožnik in v pritožbi navaja, da pritožbo vlaga zaradi kršitve procesnega in materialnega prava. Navaja, da gre v predmetnem individualnem delovnem sporu za spor zaradi neizbire kandidata, kar je spor o sklenitvi delovnega razmerja. Gre torej za spor o pravici do obstoja delovnega razmerja in hkrati zanikanje pravice do sklenitve in obstoja delovnega razmerja kandidata. V skladu z opombo 2.2 k taksni tarifi delavec ne plača takse v individualnih delovnih sporih o sklenitvi, obstoju in prenehanju delovnega razmerja. Tožba za ugotovitev elementov delovnega razmerja za nedoločen čas, je spor o obstoju delovnega razmerja. Iz 13. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 42/2002 in nadaljnji), izhaja pravica vsake zainteresirane osebe, da se sklicuje na ničnost pogodbe o zaposlitvi. Zahteva za plačilo takse pomeni omejitev pravice do pravnega sredstva, ki nima sorazmernosti. Če spor ne poteka po 41. členu Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in nadaljnji) je to nesorazmerna omejitev.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov in pri tem pazilo na absolutno bistvene kršitve pravil postopka kot mu to nalaga določba 2. odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP. V navedenem preizkusu je ugotovilo, da je pritožba utemeljena.

Postopek za izplačilo in izterjavo neplačane sodne takse je urejen v 34., 34. a. in 35. členu ZST-1. Sodišče v postopku za plačilo sodne takse izda plačilni nalog, zoper katerega lahko stranka vloži ugovor iz razloga, da je taksa že plačana ali da je napačno odmerjena (1. odstavek 34. a. člena ZST-1).

Sodišče prve stopnje je ugovor nepravilno zavrglo, češ da tožnik v ugovoru ni zatrjeval nobenega iz navedenih zakonskih razlogov (1. odstavek 34. a. člena ZST-1). Tožnik je v ugovoru zatrjeval, da mu je taksa napačno odmerjena, ker gre za individualni delovni spor o obstoju delovnega razmerja, torej za spor, za katerega se taksa ne plačuje. Tožnik je torej v ugovoru zatrjeval, da mu je sodišče takso napačno odmerilo, ker za predmetni spor ni potrebno plačati takse, zato sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage v določbi 3. odstavka 34. a. člena ZST-1, da je ta ugovor zaradi procesnih razlogov zavrglo, temveč ga mora obravnavati po vsebini in o njem odločiti.

Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijan sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (3. točka 365. člena ZPP).