Jedro

Ker je določilo o dnevnem ali tedenskem delovnem času in o razporeditvi delovnega časa bistvena sestavina pogodbe o zaposlitvi, je tožena stranka ravnala pravilno, ko je tožniku najprej v podpis ponudila aneks k pogodbi o zaposlitvi. Ker aneksa ni podpisal, mu je nato zakonito podala odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi. Utemeljen poslovni razlog je bil namreč v tem, da je zaradi spremenjene organizacije dela pri toženi stranki prenehala potreba po delu tožnika pod pogoji obstoječe pogodbe o zaposlitvi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ter da je tožena stranka dolžna tožnika pozvati nazaj na delo, mu za čas nezakonite odpovedi vpisati v delovno knjižico manjkajočo delovno dobo ter mu za ta čas plačati vse davke in prispevke iz zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Odločilo je, da tožnik sam krije svoje stroške postopka.

Zoper sodbo se pritožuje tožnik iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja v smislu 2. in 3. točke prvega odstavka 338. člena ZPP ter predlaga njeno spremembo tako, da se tožbenemu zahtevku v celoti ugodi. Po pritožnikovem mnenju je napačno stališče sodišča prve stopnje, da je v obravnavanem primeru podan poslovni razlog zaradi organizacijskih razlogov oziroma da je delo tožnika na njegovem delovnem mestu postalo nepotrebno iz razloga, ker je delodajalec z dnem 5.11.2007 uvedel turnusno delo v PE fleks. Sodišče prve stopnje pri tem ni upoštevalo, da je bila tožniku v postopku redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ponujena v podpis nova pogodba o zaposlitvi, ki je, z izjemo drugačne razporeditve delovnega časa, identična njegovi odpovedani pogodbi z dne 21.7.2004. Odpovedni razlog zato ni mogel biti resen in utemeljen, saj bi, v kolikor bi podpisal novo pogodbo o zaposlitvi, opravljal svoje delo v skoraj nespremenjenih okoliščinah. Tožnik se sklicuje tudi na določilo 47. člena ZDR, po katerem se sklene nova pogodba o zaposlitvi le v primerih, če se spremeni naziv delovnega mesta, čas trajanja delovnega razmerja in polni oziroma krajši delovni čas, v vseh ostalih primerih pa se sklene samo aneks. Tožnik meni, da sprememba razporeditve delovnega časa pomeni nebistveno spremembo pogodbe o zaposlitvi, ki ne more biti resen in utemeljen razlog za odpoved celotne pogodbe o zaposlitvi.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99, 96/2002, 2/2004, 52/2007) tudi po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v tej določbi ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev določb postopka ni zagrešilo, da je dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo in da je na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo.

Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bil tožnik zaposlen pri toženi stranki na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 21.7.2004 na delovnem mestu „upravljalec stroja I“. Delo po tej pogodbi je skladno z njenim 7. členom potekalo praviloma v dveh izmenah, v primeru potreb delovnega procesa pa tudi v treh. Z dnem 5.11.2007 je nato tožena stranka v PE Flex na delovnih mestih Upravljalec stroja I, Upravljalec stroja II, Upravljalec peči, Vzdrževalec in Razlagalec s sklepom uvedla turnusno delo po novem štiri-izmenskem urniku. Nov urnik je bil uveden zaradi potreb delovnega procesa, ker je obseg naročil v tistem obdobju terjal drugačno organizacijo dela. V posledici tega je bil dne 6.11.2007 tožniku predložen v podpis Aneks št. 1, s katerim se spreminja 7. člen pogodbe o zaposlitvi tako, da ob podpisu tega aneksa delo poteka po urniku za turnusno delo. Hkrati z aneksom je bilo tožniku vročeno tudi Obvestilo o nameravani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 6.11.2007 (A3), temu pa je dne 16.11.2007 sledila še vročitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s hkratno ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas s polnim delovnim časom na delovnem mestu „upravljalec stroja I“ za delo po urniku za turnusno delo (oboje z dne 15.11.2007). Ker tožnik tako ponujene pogodbe o zaposlitvi ni sprejel v roku 30 dni od prejema, mu je delovno razmerje prenehalo s potekom odpovednega roka.

Iz pisnega odpravka redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (priloga A7) izhaja, da je bila tožniku pogodba o zaposlitvi z dne 21.7.2004 odpovedana iz poslovnega razloga na podlagi 1. alineje 1. odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR; Ur. l. RS, št. 42/2004 – pravilno: 2002) v povezavi z 90. členom ZDR (odpoved s ponudbo nove pogodbe). Iz obrazložitve odpovednega razloga izhaja, da se je pri toženi stranki organizacija dela spremenila do tolikšne mere, da je postalo nepotrebno delo delavca na delovnem mestu „Upravljalec stroja I“ pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi z dne 21.7.2004 – torej za delo v praviloma dveh izmenah, v primeru potreb delovnega procesa pa tudi v treh izmenah. Zaradi povečanega obsega naročil določenih izdelkov je bilo potrebno delovne aktivnosti na delovnem mestu Upravljalec stroja I izvajati v turnusnem delu, saj delodajalec ni razpolagal z dovolj strojnimi kapacitetami, da bi se lahko povečan obseg dela opravil v treh izmenah (brez dela ob sobotah in nedeljah). Delo je bilo zato potrebno organizirati tako, da se strojne kapacitete izrabijo v celoti, kar pomeni organiziranje dela v turnusu. Delo tožnika pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi za delodajalca zato ni bilo več potrebno. V skladu s 3. odstavkom 88. člena je preveril in ugotovil, da je delavca možno zaposliti pod spremenjenimi pogoji za isto delovno mesto in za nedoločen čas, delo pa bi se po novi pogodbi opravljalo po urniku za turnusno delo. Ker tožnik tako ponujene pogodbe o zaposlitvi ni sprejel v roku 30 dni od prejema, mu je delovno razmerje prenehalo s potekom odpovednega roka.

Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovljenega zaključilo, da je tožena stranka dokazala utemeljenost poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Ugotovilo je tudi, da je tožena stranka upoštevala zakonska določila v zvezi z uvedbo nočnega dela (149. do 153. člen ZDR), zato je tožbeni zahtevek po ugotovitvi nezakonitosti podane redne odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi zavrnilo.

Pritožbeno sodišče v celoti soglaša s pravilnimi dejanskimi in pravnimi zaključki izpodbijane sodbe.

Na podlagi 2. odstavka 81. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR; Ur. l. RS, št. 42/2002) lahko delodajalec redno odpove pogodbo o zaposlitvi, če obstaja utemeljen razlog za redno odpoved. Mednje sodi tudi poslovni razlog po 1. alineji 1. odstavka 88. člena ZDR oziroma prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca. Skladno s 1. odstavkom 82. člena ZDR je resnost in utemeljenost odpovednega razloga, ki onemogoča nadaljevanje delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem (2. odstavek 88. člena ZDR), dolžna dokazati stranka, ki redno odpoveduje pogodbo o zaposlitvi. Po določilih 47. člena ZDR lahko zaradi spremenjenih okoliščin vsaka stranka predlaga spremembo ali sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, vendar mora na to pristati tudi nasprotna stranka. Če pa skladno z 48. členom ZDR delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz razlogov iz 1. odstavka 88. člena ZDR in obstajajo pogoji za nadaljevanje dela delavca pod spremenjenimi pogoji ali na drugem delu, se nova pogodba o zaposlitvi sklene v skladu z določbami 90. člena ZDR (odpoved s ponudbo nove pogodbe).

Pritožba neutemeljeno navaja, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je bila tožniku skladno z 88. in 90. členom ZDR v podpis ponujena nova pogodba o zaposlitvi, ki je, z izjemo drugačne razporeditve delovnega časa, identična odpovedani pogodbi o zaposlitvi z dne 21.7.2004. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sodbe izrecno navedlo, da je presojalo zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi in posledičnega prenehanja delovnega razmerja na podlagi 90. in 88. člena ZDR, pri čemer je v dokazne namene prebralo tudi v podpis ponujeno novo pogodbo o zaposlitvi (priloga A6). Odločalo je skladno s 1. odstavkom 90. člena ZDR, ki določa, da se v primeru, ko delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi in delavcu istočasno ponudi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi v skladu s 3. odstavkom 88. člena ZDR, uporabljajo določbe ZDR, ki se nanašajo na redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Pravilno je torej presojalo obstoj poslovnega razloga, na katerega je tožena stranka oprla konkretno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku in zakonitost te odpovedi.

Na podlagi 1. alineje 1. odstavka 88. člena ZDR je torej utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi „prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških ali podobnih razlogov na strani delodajalca“, kar vse zakon šteje med poslovne razloge. Razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tako ni zgolj popolno prenehanje potreb po delavčevem delu, temveč prenehanje potreb po takšnem delu, kot je opredeljeno v pogodbi o zaposlitvi. Po 7. členu pogodbe o zaposlitvi z dne 21.7.2004 je bil tožnik dolžan opravljati delo praviloma v dveh izmenah, v primeru potreb delovnega procesa pa tudi v treh. Zaradi povečanega obsega naročil določenih izdelkov se je tožena stranka odločila delo (tudi na tožnikovem delovnem mestu) organizirati tako, da se obstoječe strojne kapacitete izrabijo v celoti – to pa je pomenilo organiziranje dela v turnusu. Kot izhaja iz novega urnika z dne 30.10.2007 (priloženega sklepu uprave tožene stranke o uvedbi turnusnega dela z dnem 5.11.2007 – B9) oziroma iz tožnikovega urnika dela v decembru 2007, ko je (v času odpovednega roka) delal že po novi razporeditvi delovnega časa (priloga B6), delo po spremenjenem urniku poteka redno v treh izmenah (in ne več praviloma v dveh, le v primeru potreb delovnega procesa tudi v treh), kot redno izmensko delo pa se po novem šteje tudi delo ob sobotah in nedeljah. Tožena stranka namreč potrebnega dela po „starem“ urniku, četudi (zaradi potreb delovnega procesa) v treh izmenah, a brez dela ob sobotah in nedeljah, ne bi mogla opraviti. Navedenih dejstev tožnik ni prerekal, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno ocenilo, da je poslovni razlog dokazan in utemeljen. Ob takšni spremenjeni razporeditvi delovnega časa oziroma organizaciji delovnega procesa na delovnem mestu, ki ga je opravljal tožnik, njegovo delo pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi z dne 21.7.2004 delodajalcu ni bilo več potrebno. Četudi je šlo le za spremenjeno razporeditev delovnega časa, je organizacijski razlog na strani delodajalca v smislu 1. alineje 1. odstavka 88. člena podan. Navedeni ukrep je namenjen boljši in produktivnejši organizaciji delovnega procesa, slednje pa je stvar poslovnih odločitev delodajalca, ki lahko svobodno izhaja iz potreb delovnega procesa, organizacije dela ter iz razmer na trgu.

Ker je določilo o dnevnem ali tedenskem delovnem času in razporeditvi delovnega časa skladno s 7. alinejo 1. odstavka 29. člena ZDR bistvena sestavina pogodbe o zaposlitvi, je bilo potrebno ob spremembi razporeditve delovnega časa pri delodajalcu spremeniti tudi pogodbo o zaposlitvi. Tožena stranka je zato postopala pravilno, ko je tožniku najprej v podpis ponudila aneks, s katerim bi se sporazumno ustrezno spremenil 7. člen pogodbe o zaposlitvi, ki ureja razporejanje delovnega časa. Tožnik je sicer utemeljeno navajal, da če delavec aneksa ne želi podpisati, ga delodajalec k temu ne more prisiliti. Lahko pa delodajalec v takem primeru delavcu redno odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, v kolikor je ta podan. Kot je že pojasnjeno, je takšen odpovedni razlog lahko tudi prenehanje potrebe po opravljanju določenega dela (četudi enakega) pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi organizacijskih razlogov na strani delodajalca. Takšen razlog je tožena stranka dokazala in je utemeljen.

Tožena stranka je tudi nadalje pravilno postopala po 3. odstavku 88. člena ZDR ter preverila, ali je tožnika možno zaposliti pod spremenjenimi pogoji. Tudi Vrhovno sodišče RS je v sodbi opr. št. VIII Ips 477/2006 zavzelo stališče, da bo v primeru, ko ne pride do splošnega prenehanja potreb po opravljanju delavčevega dela, temveč se le spremenijo pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, praviloma vedno šlo za obveznost delodajalca, da delavcu v smislu 3. odstavka 88. člena ZDR ponudi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, v kateri bodo spremenjeni pogoji ustrezno zajeti. Tožena stranka je tako skladno z 90. členom ZDR tožniku podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi. Slednja se sicer res od „stare“ pogodbe razlikuje le glede spremenjene razporeditve delovnega časa oziroma uvedbe turnusnega dela, sámo delo pa ostaja nespremenjeno, vendar je tudi ponudbo takšne nove pogodbe o zaposlitvi potrebno šteti kot ponudbo za ustrezno zaposlitev v smislu 3. odstavka 90. člena ZDR. Na podlagi vsega navedenega je potrebno zaključiti, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi (z dne 15.11.2007) zakonita, odločitev sodišča prve stopnje pa pravno pravilna.

Zatem, ko je pritožbeno sodišče ugotovilo, da niso podani razlogi, iz katerih se sodba izpodbija in tudi ne tisti, na katere sámo pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo tožene stranke na podlagi 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Pravilna je tudi odločitev o stroških postopka.