Jedro

Določbe drugega odstavka 83. člena ZKP namreč določajo, da sodišče iz spisa izloči obvestila, ki so jih dale policiji osebe, ki ne smejo biti zaslišane kot priče ali ki so se v skladu s tem zakonom odrekle pričevanju. Slednje pomeni, da sodišče iz spisa izloči uradne zaznamke o zbranih obvestilih od ″privilegiranih prič‶, če so se te, ko so bile na sodišču prvič zaslišane kot priče, odrekle pričevanju. V konkretni zadevi pa ne gre za takšno situacijo.

Z izpodbijanim sklepom z dne 21. 3. 2025 pa je sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti iz spisa izločilo tudi uradni zaznamek o zbranih obvestilih s strani A. A., ker je menilo, da gre prav tako za nedovoljen dokaz, ki ga je ob uporabi drugega odstavka 83. člena ZKP potrebno izločiti iz spisa. Takšna odločitev pa je, kot pravilno zatrjuje tudi pritožnik v pritožbi, napačna.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Obrazložitev

1.Z uvodoma navedenim sklepom je Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah v skladu z določilom drugega odstavka 83. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) iz spisa izločilo uradni zaznamek o zbranih obvestilih od osebe A. A. na list. št. 50 obojestransko in drugi odstavek na list. št. 30 spisa. Odločilo je, da bo navedeno besedilo po pravnomočnosti sklepa zaprto v poseben ovitek in shranjeno ločeno od drugih spisov.

2.Zoper sklep se je pravočasno pritožil obdolženi z laično pritožbo brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov. Višjemu sodišču je predlagal, da pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Po preizkusu izpodbijanega sklepa v okviru pritožbenih navedb je pritožbeno sodišče ugotovilo, da so slednje utemeljene in da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP, ker je nepravilno uporabilo določbo 83. člena ZKP, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost sklepa. Določbe drugega odstavka 83. člena ZKP namreč določajo, da sodišče iz spisa izloči obvestila, ki so jih dale policiji osebe, ki ne smejo biti zaslišane kot priče ali ki so se v skladu s tem zakonom odrekle pričevanju. Slednje pomeni, da sodišče iz spisa izloči uradne zaznamke o zbranih obvestilih od ″privilegiranih prič‶, če so se te, ko so bile na sodišču prvič zaslišane kot priče, odrekle pričevanju. V konkretni zadevi pa ne gre za takšno situacijo. Iz listin v sodnem spisu je razvidno, da je Višje sodišče v Celju s sklepom II Kp 62618/2018 z dne 29. 10. 2024 razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje, ker je po uradni dolžnosti ugotovilo, da se sodba, med drugim opira tudi na izpovedbo priče B. B., sedaj bivše žene obdolženca, katera pa je bila v času zaslišanja pri preiskovalni sodnici dne 3. 12. 2019 privilegirana priča, ker je bila zakonska zveza med njo in obdolžencem pravnomočno razvezana šele dne 19. 2. 2020. Ker na zaslišanju dne 3. 12. 2019 ni bila poučena o pravni dobroti (v skladu z 236. členom ZKP), sodišče, kot je zapisalo pritožbeno sodišče v razveljavitvenem sklepu, na takšno izpovedbo ne bi smelo opreti sodne odločbe. V skladu z razveljavitvenim sklepom pritožbenega sodišča je nato sodišče prve stopnje s sklepom I K 62618/2018 z dne 7. 11. 2024 iz spisa izločilo zapisnika o zaslišanju prič B. B. z dne 3. 12. 2019 in zapisnik o zaslišanju priče A. A. z dne 3. 12. 2019. Hkrati je s tem sklepom tudi odločilo, da bodo po pravnomočnosti sklepa izločene listine zaprte v posebnem ovitku in shranjene ločeno od tega spisa. Tako B. B. (sedaj bivša žena obdolženca), kakor tudi njen oče A. A. (sedaj bivši tast obdolženca), na zaslišanju pred preiskovalno sodnico dne 3. 12. 2019 nista bila poučena v skladu z določili 236. člena ZKP na pravno dobroto oprostitve dolžnosti pričevanja, kar je narekovalo izločitev zapisnikov o njunem zaslišanju iz sodnega spisa.

5.Z izpodbijanim sklepom z dne 21. 3. 2025 pa je sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti iz spisa izločilo tudi uradni zaznamek o zbranih obvestilih s strani A. A, ker je menilo, da gre prav tako za nedovoljen dokaz, ki ga je ob uporabi drugega odstavka 83. člena ZKP potrebno izločiti iz spisa. Takšna odločitev pa je, kot pravilno zatrjuje tudi pritožnik v pritožbi, napačna. A. A., kateri zaradi razveze zakonske zveze med oškodovanko in obdolžencem ni več privilegirana priča, v ponovljenem postopku še ni bil zaslišan. Tako se tudi ne bi mogel odreči pričevanju, v kolikor bi bil "priviligirana priča". Čeprav je bil še v času, ko so policisti z njim opravili razgovor in njegovo izjavo zapisali v uradni zaznamek, še tast obdolženca, niti določbe ZKP, niti Zakon o nalogah in pooblastilih policije ne nalagata dolžnosti policistom, da morajo pred zbiranjem obvestil od ″privilegiranih prič‶ le-te poučevati o tem, da jim ni potrebno pričati. V obravnavanem primeru gre sicer za procesno situacijo, ko v času zaslišanja pred preiskovalno sodnico dne 3. 12. 2019 priči nista bili opozorjeni v skladu z določilom 236. člena ZKP, čeprav sta takrat še bili ″privilegirani priči‶, posledično pa se sodba na takšen dokaz ne sme opirati in je bilo potrebno zapisnika o njunem zaslišanju izločiti iz spisa. Po izločitvi zapisnikov o njunem zaslišanju pa je nastopil položaj, kot da priči nista bili zaslišani, kar posledično pomeni, da se tudi nista mogli odpovedati pričanju. Odločitev sodišča prve stopnje je zato nepravilna.

6.Glede na zgoraj navedeno so bili razlogi, s katerimi je pritožnik izpodbijal sklep sodišča prve stopnje, utemeljeni, zato mu je pritožbeno sodišče ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo.

Zveza:

Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 83, 236

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.