Jedro

Po določbi 5. odst. 27. čl. ZFPPod v zvezi z 2. odst. 394. čl. ZGD lahko upniki uveljavljajo svoje terjatve do družbenikov iz sodnega registra izbrisane gospodarske družbe v enem letu po objavi izbrisa družbe iz sodnega registra. Vendar pa ni v nobenem predpisu določen rok, v katerem bi morali družbeniki izbrisane gospodarske družbe uveljavljati terjatve družbe proti njenim dolžnikom. Gre za univerzalne pravne naslednike izbrisane gospodarske družbe in družbeniki vstopijo v vse njene pravice in obveznosti in tudi univerzalno pravno nasledstvo pojmovno ni združljivo s časovno omejitvijo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep r a z v e l j a v i in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje postopanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožbo tožeče stranke zavrglo. V razlogih sklepa je pojasnilo, da je bila tožeča stranka na podlagi dne 30.07.2001 pravnomočnega sklepa o izbrisu po Zakonu o finančnem poslovanju podjetij (v nadaljevanju ZFPPod) izbrisana iz sodnega registra in je bil ta sklep objavljen v Ur.l.RS št.94 z dne 27.11.2001. Ustanovitelj družbe je J.. Ker je torej tožeča stranka zaradi izbrisa iz sodnega registra med pravdo prenehala obstajati, je po zakonu nastopila prekinitev postopka glede na določbo 3. tč. 1. odst. 205. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Ta prekinjeni postopek bi se sicer lahko nadaljeval glede na določbo 1. odst. 208. čl. ZPP, ko bi ga pravni nasledniki pravne osebe prevzeli. Vendar pa je sodišče tožbo zavrglo, ker je štelo, da je že pretekel enoletni rok iz 394. čl. Zakona o gospodarskih družbah (ZGD), ki v 2. odst. določa, da lahko upniki uveljavljajo terjatev do delničarjev v enem letu po objavi izbrisa družbe iz registra. Zato po presoji sodišča prve stopnje, ker delničarji odgovarjajo za dolgove izbrisane družbe eno leto po objavi izbrisa družbe iz registra, ne more biti situacija drugačna, če se ustanovitelji nahajajo na aktivni oziroma pasivni strani. Rok je potekel 27.11.2002, ustanovitelj v pravdo ni vstopil, gre za neobstoječo pravno osebo in se pomanjkljivost v zvezi s sposobnostjo biti stranka ne da odpraviti ter je sodišče tožbo zavrglo na podlagi 5. odst. 81. čl. ZPP.

Zoper tak sklep se je pritožil ustanovitelj tožeče stranke. Uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v meritorno odločanje. Ustanovitelj ob tem izjavlja, da nadaljuje začeto pravdo. Sodišče prve stopnje je kršilo določbe ZPP. Sklep bi moralo vročiti odvetniku, ki je imel pooblastilo za zastopanje dosedanjega tožnika in je bil on tudi na obravnavi. Sicer pa je isti odvetnik sedaj pridobil tudi pooblastilo ustanovitelja, novega tožnika. Razlogi sklepa so med seboj v nasprotju. Po eni strani sodišče ugotavlja, da je z izbrisom iz registra dosedanje tožeče stranke po sili zakona nastopila prekinitev postopka. Če je tako, bi moralo postopek sodišče prekiniti, kot to določa 205. čl. ZPP. Procesna vprašanja se rešujejo po določbah ZPP in ne po določbah ZFPPod. Sodišče je zato dolžno postopek prekiniti in pozvati ustanovitelja in lastnika izbrisanega tožnika, da pravdo prevzame, ker tako ni ravnalo, je kršilo zakon.

Pritožba je utemeljena.

Ne drži sicer razlogovanje pritožbe, da ima odvetnik še vedno pooblastilo izbrisane družbe. Če je namreč pravna oseba zaradi izbrisa iz sodnega registra prenehala obstajati, je s tem glede na določbo 1. odst. 101. čl. ZPP tudi prenehalo njeno pooblastilo odvetniku, ki jo je zastopal v pravdi. Je pa, kot izkazujejo podatki spisa, isti odvetnik pritožbi predložil tudi pooblastilo ustanovitelja, ki se zoper sklep pritožuje. Sicer pa v nadaljevanju pritožba pravilno opozarja, da je sodišče postopalo nasprotno določbam Zakona o pravdnem postopku in je sklep zato nezakonit. Ker je tožeča stranka zaradi izbrisa iz registra po ZFPPod prenehala obstajati med pravdo, bi sodišče moralo pravdni postopek po 3. tč. 205. čl. ZPP prekiniti. Sklep je sicer deklaratorne narave in prekinitev, kot samo sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, nastopi po samem zakonu. Po določbi 5. odst. 27. čl. ZFPPod v zvezi z 2. odst. 394. čl. ZGD res lahko upniki uveljavljajo svoje terjatve do družbenikov iz sodnega registra izbrisane gospodarske družbe v enem letu po objavi izbrisa družbe iz sodnega registra. Zato je razlogovanje sodišča prve stopnje z vidika tehtanja pravic in obveznosti načelno lahko sprejemljivo, vendar pa ni v nobenem predpisu določen rok, v katerem bi morali družbeniki izbrisane gospodarske družbe uveljavljati terjatve družbe proti njenim dolžnikom. Gre za univerzalne pravne naslednike izbrisane gospodarske družbe (odločba Ustavnega sodišča U-I-135/00 z dne 9.10.2002, Ur.l.RS št. 93/2002) in družbeniki (ki so kot družbeniki bili vpisani v sodni register) vstopijo v vse njene pravice in obveznosti in tudi univerzalno pravno nasledstvo pojmovno ni združljivo s časovno omejitvijo. Odločitev o zavrženju tožbe zato ni pravilna, sodišče prve stopnje bi moralo postopati po določbah 205. in 208. čl. ZPP, postopek zaradi prenehanja pravdne stranke med postopkom prekiniti. Tako prekinjeni postopek pa se nadaljuje, ko ga pravni nasledniki pravne osebe prevzamejo ali jih sodišče povabi, da to storijo. Sodišče druge stopnje je zato pritožbi ugodilo, sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek, saj je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo določbe 81. čl. ZPP in 208. čl. ZPP ter je ta uveljavljana kršitev vplivala na pravilnost in zakonitost sklepa (3. tč. 365. čl. ZPP). Sodišče prve stopnje bo moralo postopati po določbah ZPP, ugotoviti, da je nastopila prekinitev postopka in ob tem presoditi tudi možnost, da hkrati postopek nadaljuje z osebami, ki so kot družbeniki vpisani v sodni register glede na v pritožbi podani predlog družbenika, da se postopek nadaljuje z njim kot z naslednikom izbrisane tožeče stranke.