Jedro

Vsak, ki vodi delo, ni avtomatično upravičen do položajnega dodatka. Skladno s prvim stavkom drugega odstavka 5. člena Uredbe o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede bi tožniku položajni dodatek pripadal le, če bi vodil in organiziral delo notranje organizacijske enote, kar pa služba za logistiko v vtoževanem obdobju ni bila.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani del sodbe v II. in IV. točki izreka spremeni tako, da se na novo glasi: "II. Zavrne se tožbeni zahtevek, ki se glasi: Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 8 dni za obdobje od 1. 8. 2016 do 1. 1. 2019 obračunati položajni dodatek v višini 5 % od osnovne plače: - za mesec avgust 2016 v bruto znesku 99,44 EUR ter izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 7. 2018 dalje do plačila; - za mesec september 2016 v bruto znesku 107,21 EUR ter izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 7. 2018 dalje do plačila; - za mesec oktober 2016 v bruto znesku 102,12 EUR ter izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 7. 2018 dalje do plačila; - za mesec november 2016 v bruto znesku 102,34 EUR ter izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 7. 2018 dalje do plačila; - za mesec december 2016 v bruto znesku 102,34 EUR ter izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 7. 2018 dalje do plačila; - za mesec januar 2017 v bruto znesku 102,34 EUR ter izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 7. 2018 dalje do plačila; - za mesec februar 2017 v bruto znesku 101,85 EUR ter izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 7. 2018 dalje do plačila; - za mesec marec 2017 v bruto znesku 107,21 EUR ter izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 7. 2018 dalje do plačila; - za mesec april 2017 v bruto znesku 96,49 EUR ter izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 7. 2018 dalje do plačila; - za mesec maj 2017 v bruto znesku 97,89 EUR ter izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 7. 2018 dalje do plačila; - za mesec junij 2017 v bruto znesku 107,21 EUR ter izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 7. 2018 dalje do plačila; - za mesec julij 2017 v bruto znesku 107,21 EUR ter izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 7. 2018 dalje do plačila; - za mesec avgust 2017 v bruto znesku 102,55 EUR ter izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 7. 2018 dalje do plačila; - za mesec september 2017 v bruto znesku 107,21 EUR ter izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 7. 2018 dalje do plačila; - za mesec oktober 2017 v bruto znesku 104,94 EUR ter izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 7. 2018 dalje do plačila; - za mesec november 2017 v bruto znesku 104,94 EUR ter izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 7. 2018 dalje do plačila; - za mesec december 2017 v bruto znesku 99,47 EUR ter izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 7. 2018 dalje do plačila; - za mesec januar 2018 v bruto znesku 100,38 EUR ter izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 7. 2018 dalje do plačila; - za mesec februar 2018 v bruto znesku 104,44 EUR ter izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 7. 2018 dalje do plačila; - za mesec marec 2018 v bruto znesku 109,94 EUR ter izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 7. 2018 dalje do plačila; - za mesec april 2018 v bruto znesku 99,47 EUR ter izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 7. 2018 dalje do plačila; - za mesec maj 2018 v bruto znesku 100,38 EUR ter izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 7. 2018 dalje do plačila; - za mesec junij 2018 v bruto znesku 104,70 EUR ter izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 7. 2018 dalje do plačila; - za mesec julij 2018 v bruto znesku 109,94 EUR ter izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 8. 2018 dalje do plačila; - za mesec avgust 2018 v bruto znesku 105,16 EUR ter izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 9. 2018 dalje do plačila; - za mesec september 2018 v bruto znesku 104,94 EUR ter izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 10. 2018 dalje do plačila; - za mesec oktober 2018 v bruto znesku 105,16 EUR ter izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 11. 2018 dalje do plačila; - za mesec november 2018 v bruto znesku 104,94 EUR ter izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 12. 2018 dalje do plačila; - za mesec december 2018 v bruto znesku 103,45 EUR ter izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 1. 2019 dalje do plačila." "IV. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku 514,25 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka dalje do plačila."

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki plačati stroške pritožbenega postopka v višini 153,00 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka dalje do plačila, svoje stroške pa krije sama.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom ustavilo postopek za obdobje pred 1. 8. 2016 (I. točka izreka), s sodbo ugodilo zahtevku tožnika za plačilo položajnega dodatka v skupni višini 3.005,66 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka), kar je zahteval tožnik več ali drugače je zavrnilo (III. točka izreka) in toženki naložilo, da tožniku povrne stroške postopka v višini 485,32 EUR (IV. točka izreka).

2. Zoper II. in IV. točko izreka sodbe se pritožuje toženka iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da Uredba o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede v 5. členu določa tri sklope položajev, v katerih so pripadniki Slovenske vojske upravičeni do položajnega dodatka. V prvi sklop so uvrščeni pripadniki, ki so razporejeni na položajne oziroma formacijske dolžnosti naštete v prvem odstavku 5. člena uredbe. V drugem sklopu pripada dodatek pripadnikom, ki izvršujejo pooblastila v zvezi z vodenjem, usklajevanjem in izvajanjem dela v notranji organizacijski enoti poveljstva oziroma enote, vrednotenje pa ni vključeno v osnovno plačo. V tretjem sklopu pa pripada dodatek pripadnikom, ki opravljajo dela v zvezi z vodenjem, usklajevanjem in izvajanjem dela v delovni, začasni, bojni ali operativni skupini, ki ima najmanj tri pripadnike in je določena s formacijo na taktični, operativni ali strateški ravni. Tožnik je trdil, da mu pripada plačilo položajnega dodatka, ker naj bi sodil v drug sklop, toženka pa je dokazala, da ni vodil notranje organizacijske enote. Notranja organizacijska enota je Odsek za operativne zadeve, ki ga vodi načelnik odseka in prejema dodatek za vodenje, tožnik pa ni imel pooblastila za vodenje, usklajevanje in izvajanje dela v notranji organizacijski enoti. Logistična služba ni notranja organizacijska enota, tožnik tudi ni zatrjeval, da bi po formaciji šlo za notranjo organizacijsko enoto. Iz sodbe ni razvidno, na kakšni podlagi je sodišče dosodilo položajni dodatek. Sodišče je zmotno zaključilo, da je tožnik opravljal delo vodje, čeprav je ugotovilo, da njegovo delovno mesto ni bilo razporejeno na položajno oziroma formacijsko dolžnost. Kljub temu je ugotovilo, da je toženka kršila dolžnost plačila za opravljeno delo, s tem pa prihaja sodba sama s seboj v nasprotje, prav tako pa je napačno uporabilo materialno pravo. Sodišče je zmotno ocenilo izpovedi prič, ki so tožnika v določeni meri prepoznale kot vodjo, čeprav to nima zveze z dejanskim stanjem ter formalnimi zadolžitvami. Tožnik z internimi akti delodajalca ni razporejen na formacijsko dolžnost, za katero bi bil predviden položajni dodatek. Interni dogovori o delitvi dela ne morejo biti podlaga za plačilo dodatka. Sodišče je nepravilno zavrnilo dokazni predlog z zaslišanjem priče A. A., ki je strokovnjak za formacijsko strukturo in dodeljevanje položajnega dodatka, svoje odločitve ni dovolj argumentiralo, prav tako pa se ni opredelilo do pisne izjave priče. Zmotno je upoštevalo strukturo, kot jo predvidevajo poslovniki (SOP), saj gre za akt poveljevanja, s katerim poveljnik predpisuje način izvedbe dejavnosti pri nalogah, ki se pogosto ponavljajo. Formacijo skladno z osmim odstavkom 40. člena ZObr določi minister. Delodajalec je tisti, ki organizira delo in določi primerno plačilo, ne pa sodišče. Zmotno je povzelo in tolmačilo navedbe toženke, da dopušča možnost, da tožnik dejansko opravlja več kot le naloge, ki so mu bile formalno dodeljene. Sodišče je le pavšalno ugotovilo, da tožnik opravlja naloge vodenja, ni pa svoje odločitve argumentirano obrazložilo. Napačna je tudi odločitev o stroških postopka, saj sodišče ni upoštevalo umika.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.), in sicer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v tej določbi, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo absolutno bistvenih kršitev pravil postopka, sodba je obrazložena, tudi zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem priče A. A., je pa napačno uporabilo materialno pravo.

6. Tožnik je od toženke zahteval plačilo položajnega dodatka za obdobje od avgusta 2016 do decembra 2018, ker je bil razporejen na formacijsko delovno mesto častnika za infrastrukturo in je do 1. 1. 2019 opravljal pooblastila v zvezi z vodenjem, usklajevanjem in izvajanjem dela logistične službe, vrednotenje teh nalog pa ni bilo vključeno v osnovno plačo. Trdil je, da je vodil službo za logistiko ter poveljeval in odrejal naloge vsaj trem drugim pripadnikom stalne sestave Slovenske vojske. Toženka bi morala njegovo delovno mesto opredeliti za vodstveno, ker gre za notranjo organizacijsko enoto, zato meni, da mu pripada položajni dodatek na podlagi drugega odstavka 5. člena Uredbe o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede (Uredba o uvrstitvi, Ur. l. RS, št. 71/08 in 78/08 in nasl.).

7. Položajni dodatek je v skladu s prvim odstavkom 24. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS; Ur. l. RS, št. 42/2002 in nasl.) del plače, ki pripada javnemu uslužbencu, ki izvršuje pooblastila v zvezi z vodenjem, usklajevanjem in izvajanjem dela kot vodja notranje organizacijske enote, vrednotenje teh nalog pa ni vključeno v osnovno plačo delovnega mesta. Skladno s tretji odstavkom 24. člena ZSPJS, kriterije za določitev višine dodatka določi Vlada RS z uredbo. Te kriterije urejata Uredba o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence (Uredba o kriterijih; Ur. l. RS, št. 85/10 in nasl.) in Uredba o uvrstitvi, pri čemer Uredba o uvrstitvi ureja položajni dodatek za pripadnike Slovenske vojske kot lex specialis.

8. Uredba o uvrstiti v 5. členu priznava pravico do položajnega dodatka pripadnikom Slovenske vojske za tri različne primere. Do položajnega dodatka so upravičeni pripadniki Slovenske vojske, ki so razporejeni na položajne oziroma formacijske dolžnosti, ki so naštete v prvem odstavku 5. člena Uredbe o uvrstitvi; pripadniki, ki niso določeni v prvem odstavku 5. člena Uredbe o uvrstitvi in izvršujejo pooblastila v zvezi z vodenjem, usklajevanjem in izvajanjem dela v notranji organizacijski enoti poveljstva oziroma enote, vrednotenje teh nalog pa ni vključeno v osnovno plačo (prvi stavek drugega odstavka 5. člena Uredbe o uvrstitvi); ter pripadniki, ki opravljajo dela v zvezi z vodenjem, usklajevanjem in izvajanjem dela v delovni, začasni, bojni ali operativni skupini, ki šteje najmanj tri pripadnike in je določena s formacijo na taktični, operativni ali strateški ravni (drugi stavek drugega odstavka 5. člena Uredbe o uvrstitvi).

9. Tožnik je zatrjeval, da mu pripada položajni dodatek na podlagi drugega odstavka 5. člena Uredbe o uvrstitvi, ker je dejansko vodil notranjo organizacijsko enoto, in sicer službo za logistiko. Eden od pogojev za plačilo položajnega dodatka na podlagi prvega stavka drugega odstavka 5. člena Uredbe o uvrstitvi je, da pripadnik izvršuje pooblastila v zvezi z vodenjem, usklajevanjem in izvajanjem dela v notranji organizacijski enoti poveljstva oziroma enote. Kot to pravilno opozarja pritožba, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je notranja organizacijska enota le Odsek za operativne zadeve, ne pa tudi služba za logistiko. Sodišče prve stopnje je na podlagi izpovedi priče B. B. ugotovilo, da je bilo do leta 2012 ali 2013 delo organizirano drugače, in sicer so bili v formaciji določeni tudi sektorji oziroma oddelki, po reorganizaciji pa oddelkov ni bilo več, neformalno pa so se obdržale skupine. Sodišče prve stopnje je nadalje ugotovilo, da je tožnik vodil skupino treh zaposlenih ter organiziral delo v logistični službi. Da častnik za infrastrukturo tudi koordinira dela, deli naloge, načrtuje in organizira delo, izhaja tudi iz Poslovnika za delovanje poveljstva (SOP) iz leta 2014 in 2017, vendar to ne pomeni, da je tožnik upravičen do položajnega dodatka. Vsak, ki vodi delo, ni avtomatično upravičen do položajnega dodatka. Skladno s prvim stavkom drugega odstavka 5. člena Uredbe o uvrstitvi bi tožniku položajni dodatek pripadal le, če bi vodil in organiziral delo notranje organizacijske enote, kar pa služba za logistiko v vtoževanem obdobju ni bila.

10. Toženka je tista, ki ima kot delodajalec pravico določiti notranjo organizacijo, katere dele svoje organizacije bo štela za notranjo organizacijsko enoto, sodišče pa se ne sme spuščati v notranje delovanje in organizacijo dela.1 Pri toženki se določi organizacija in delovna mesta s formacijo (12. točka 5. člena Zakona o obrambi; ZObr2), katero sprejme minister za obrambo (osmi odstavek 40. člena ZObr). Toženka je tako določila, da predstavlja notranjo organizacijsko enoto le Odsek za operativne zadeve in le načelnik odseka zaseda formacijsko delovno mesto, kateremu pripada položajni dodatek. Tudi, če se znotraj notranje organizacijske enote neformalno oblikujejo posamezne službe, to ne pomeni, da mora toženka slednje priznati kot notranje organizacijske enote in plačati položajni dodatek neformalnim vodjam služb. Vrhovno sodišče je v zadevi VIII Ips 24/2019 pojasnilo, da ni v nasprotju z Ustavo RS ali zakoni, če se z uredbo predvidi, da pripada položajni dodatek le za določene položajne ali formacijske dolžnosti, za izvajanje določenih nalog v notranji organizacijski enoti ali za delovne, začasne, bojne ali operativne skupine, določene s formacijo. Toženka tako s tem, ko skupine za logistiko ni določila kot notranje organizacijske enote, ampak je kot notranjo organizacijsko enoto določila le Odsek za operativne zadeve, ni ravnala protipravno. Toženka ima pravico določiti, da so le večji odseki notranje organizacije enote, ne pa tudi posamezne skupine oziroma službe, ki se oblikujejo neformalno znotraj te enote.

11. Odločitev sodišča prve stopnje, da je toženka ravnala protipravno, ker tožniku ni plačala položajnega dodatka, ker je vodil službo za logistiko, je glede na vse navedeno materialno pravno napačna. Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da je bilo ravnanje toženke protipravno in zmotno ni upoštevalo določbe 5. člena Uredbe o uvrstitvi, ki določa, kdaj mora toženka plačati položajni dodatek. Ker tožnik ni izpolnjeval pogoja za plačilo položajnega dodatka ne po prvem ne po drugem odstavku 5. člena Uredbe o uvrstitvi,3 toženka tožniku ni bila dolžna plačati položajnega dodatka in ni kršila obveznosti plačila za opravljeno delo, tožnik pa posledično tudi ni bil prikrajšan na premoženjskem področju.

12. Ker je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo in posledično napačno ugodilo tožnikovemu zahtevku, je pritožbeno sodišče v skladu s 5. alinejo 358. člena ZPP pritožbi ugodilo in izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje v II. točki izreka spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek za plačilo položajnega dodatka v skupni višini 3.005,66 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi zavrnilo.

13. Zaradi uspeha v pritožbenem postopku, je pritožbeno sodišče poseglo tudi v odločitev sodišča prve stopnje o stroških postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP). Tožnik v postopku ni uspel, zato mora na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP povrniti toženki stroške postopka. Toženki skladno z Odvetniško tarifo (OT; Ur. l. RS, št. 2/2015 in nasl.) pripadajo naslednji stroški: 200 točk za odgovor na tožbo, 200 točk za prvi narok in 80 točk za čas odsotnosti iz pisarne, 150 točk za prvo pripravljalno vlogo, 100 točk za drugi narok in 14,6 točk za materialne stroške, skupaj 744,6 točk, kar ob vrednosti točke (0,60 EUR) znaša 446,76 EUR. Toženki pripadajo še potni stroški za prihod na narok na relaciji Novo mesto – Brežice – Novo mesto v višini 67,49 EUR (2 x 91,2 km x 0,37 EUR). Skupaj je toženka upravičena do stroškov postopka na prvi stopnji v skupni višini 514,25 EUR, ki ji jih mora povrniti tožnik v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

14. Toženka je s pritožbo uspela, zato ji mora tožnik povrniti tudi stroške pritožbenega postopka, svoje pa krije sam (prvi odstavek 154. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je toženki skladno z OT priznalo stroške za sestavo pritožbe v višini 250 točk in materialne stroške v višini 5 točk, skupaj 255 točk, kar znaša 153,00 EUR. Te stroške mora tožnik povrniti toženki v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1 Glej Pdp 38/2017, Pdp 298/2019. 2 Ur. l. RS, št. 82/94 in nasl. 3 Tožnik ni niti zatrjeval, da bi mu položajni dodatek pripadal na podlagi prvega odstavka ali drugega stavka drugega odstavka 5. člena Uredbe o uvrstiti.