Jedro

Zaznambo spora kot vrsto zemljiškoknjižnega vpisa (19. čl. ZZK) je mogoče dovoliti le, kadar so izpolnjeni tudi drugi - splošni pogoji, ki jih določa zakon. Eno od takih splošnih načel zemljiškoknjižnega prava je načelo pravnega prednika: vpisi so dovoljeni le zoper osebo, ki je ob vložitvi predloga za vpis vknjižena kot imetnik pravice, na katero se nanaša nov vpis (1. odst. 17. čl. ZZK)

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za zaznambo spora pri parc. št. 458/2, vpisani pri vl. št. 721 k.o. G., kjer je še vknjiženo splošno ljudsko premoženje z organom upravljanja Občinski ljudski odbor Jesenice ter obenem odredilo, da se pri tem vložku briše plomba pod Dn. št. 1277/98. Zoper sklep se je tožeča stranka pravočasno pritožila zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Sodišče ni upoštevalo, da je med občinama J in K prišlo do delitvene bilance, po kateri se zemljišča delijo po načelu lege zemljišč, sporna nepremičnina pa se nahaja na območju Občine K. Tožeča stranka v pravdi za pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem proti Občini J zato nikakor ne bi mogla uspeti s predlogom za zaznambo spora, saj bi ta ugovarjala pomanjkanje pasivne legitimacije, tožeča stranka pa ne more trpeti škodljivih posledic, ker sklepi obeh občin o delitveni bilanci še niso zemljiškoknjižno sprovedeni. Sodišče se v obrazložitvi sklepa sklicuje le na določilo 44. čl. Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK), ki za zaznambo spora zahteva le, da za sporno nepremičnino teče sodni postopek o pridobitvi, spremembi ali prenehanju stvarne pravice.

Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Pritožba ni utemeljena.

Določilo 1. odst. 44. čl. ZZK res določa, da se zaznmba spora dovoli, če teče sodni postopek o pridobitvi, spremembi ali prenehannju stvarne pravice na nepremičnini, kar pa ne pomeni, da je to edini pogoj, ki mora biti izpolnjen v postopku vpisa zaznambe spora.

Zaznambo spora kot vrsto zemljiškoknjižnega vpisa (19. čl. ZZK) je namreč mogoče dovoliti le, kadar so izpolnjeni tudi drugi - splošni pogoji, ki jih določa zakon. Eno od takih splošnih načel zemljiškoknjižnega prava je načelo pravnega prednika: vpisi so dovoljeni le zoper osebo, ki je ob vložitvi predloga za vpis vknjižena kot imetnik pravice, na katero se nanaša nov vpis (1. odst. 17. čl. ZZK namreč določa, da so vpisi dovoljeni zoper osebo, na katero je ob času vložitve predloga ali uvedbe postopka po uradni dolžnosti že vpisana ali pa se istočasno vknjiži ali predznamuje pravica, glede katere se bo izvršil nov vpis). Ne glede na to, da 1. odst. 44. čl. ZZK tega (ponovno) ne omenja, gre za splošno pravilo, ki ga je treba upoštevati v vsakem zemljiško- knjižnem postopku, kolikor zakon sam ne dopušča izjem - prim. 2. odst. 17. čl. ZZK, po katerem je treba za zaporedne nevpisane prenose, za kar gre tudi v konkretnem primeru, predložiti listine, ki bi bile lahko podlaga za zemljiškoknjižni vpis. Predloženi 212. sklep 18. seje občinskega sveta občine J z dne 20.6.1996 pa nedvomno ne more biti takšna listina, ki bi bila lahko podlaga za zemliškoknjižni vpis lastninske pravice na toženo stranko (prim. 21. čl. ZZK za vknjižbo in 28. čl. ZZK za predznambo).

Ker je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določila ZZK (pri čemer le ni izrecno citiralo določila 17. čl. ZZK, v katerem je izraženo načelo pravnega prednika), je pritožbeno sodišče v skladu z 2. tč. 95. čl. ZZK pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.