Up-213/00

6. 12. 2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 6. decembra 2000

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. A. zoper odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije št. P-11-266.884 z dne 3. 5. 1999 se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

Pritožnik je vložil ustavno pritožbo zoper v izreku navedeno odločbo. Navaja, da so mu bile ob njegovi upokojitvi kršene ustavne pravice, pri čemer še posebej izpostavlja pravico do enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave).

Pritožnik meni, da bi se mu pri odmeri pokojnine morala upoštevati tudi delovna doba za čas, ko je bil zaposlen na Hrvaškem, in da mu ne more biti kratena pravica do take pokojnine, ki bi mu pripadala za zaposlitev v Sloveniji, saj je bila v tistem času to ista država. Pritožnik navaja, da je na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije vložil več prošenj in pritožb, na katere mu niso odgovorili, priložil pa je tudi kopiji pritožbe in prošnje. Nadalje pritožnik izrecno navaja, da tožbe proti Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ni vložil, ker nima denarja za odvetnike in nima namena tožiti.

Po prvem odstavku 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) se ustavna pritožba lahko vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Sprejeto je torej načelo, da Ustavno sodišče kot najvišji organ sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin (prvi odstavek 1. člena ZUstS) odloča o ustavni pritožbi le, če zatrjevane kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin niso bile odpravljene že prej v postopkih na podlagi rednih in izrednih pravnih sredstev. Na podlagi drugega odstavka 51. člena ZUstS lahko Ustavno sodišče izjemoma odloča o ustavni pritožbi pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev, če je zatrjevana kršitev očitna in če bi z izvršitvijo posamičnega akta nastale za pritožnika nepopravljive posledice. Pred izčrpanem rednih pravnih sredstev pa ni mogoče niti izredno obravnavanje ustavne pritožbe po drugem odstavku 51. člena ZUstS.

Iz navedb pritožnika izhaja, da v tej zadevi še niso izčrpana vsa pravna sredstva. Izčrpana niso niti redna pravna sredstva. Šele če bo pritožnik uporabil vsa pravna sredstva, ki mu jih nudi pravni red, in ne bo uspel niti z rednimi niti izrednimi pravnimi sredstvi, bo lahko v primeru kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin vložil ustavno pritožbo pod pogoji, ki jih določa ZUstS. Ker pritožnik zoper izpodbijano odločbo ni izčrpal pravnih sredstev, je Ustavno sodišče ustavno pritožbo kot preuranjeno zavrglo.

Ob tem Ustavno sodišče še dodaja, da se v postopku za uveljavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja subsidiarno uporabljajo predpisi o splošnem upravnem postopku, v skladu s katerimi mora biti odločba o pritožbi izdana in vročena stranki najpozneje v dveh mesecih od dneva, ko je bila pritožba vložena. Za spore o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja je v skladu s 5. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94 - v nadaljevanju: ZDSS) pristojno socialno sodišče. Člen 32 ZDSS določa, da če pristojni drugostopni organ ni izdal odločbe o pritožbi stranke v zakonitem roku in če je tudi na novo zahtevo ne izda v nadaljnjih sedmih dneh, sme stranka vložiti tožbo, kot če bi bila njena pritožba zavrnjena. Pritožniku pravna ureditev nudi možnost uveljavljati tako pravna sredstva v okviru upravnega postopka pred Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot tudi sodno varstvo pred socialnim sodiščem, seveda pod pogoji, določenimi v predpisih, ki urejajo te postopke.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko.

Predsednica senata:

Milojka Modrijan