14. 4. 2023

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Verice Čermak, Ljubljana, in drugih, ki jih vse zastopa Lucija Repanšek, odvetnica v Ljubljani, na seji 14. aprila 2023

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 11. točke prvega odstavka 19. člena in 20. člena Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu 184 Pod Šmarno goro (Uradni list RS, št. 153/22), kolikor določata, da sta dela zemljišč parc. št. 375/2 in 373/3, obe k. o. Tacen, namenjena javnemu dobru, se zavrže.

2.Pobudniki sami nosijo svoje stroške s pobudo.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudniki izpodbijajo Odlok o občinskem prostorskem načrtu 184 Pod Šmarno goro (v nadaljevanju OPPN). Trdijo, da izpodbijani določbi dela zemljišč parc. št. 375/2 in 373/3, obe k. o. Tacen, v solasti pobudnikov, opredeljujeta za javno površino oziroma javno dobro in cesto, ki poteka po njihovih dveh parcelah, spreminjata v javno pot za potrebe dostopa do ene same stavbe, ki bo zgrajena v novo nastalem naselju. Zatrjujejo kršitev 33. in 69. člena Ustave ter neskladje z Zakonom o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21 – v nadaljevanju ZUreP-3). Pobudniki navajajo, da Mestna občina Ljubljana (v nadaljevanju MOL) pred sprejetjem in objavo OPPN ni sklenila pravnega posla, s katerim bi pobudniki nanjo prenesli lastninsko pravico, niti ne obstaja odločba o razlastitvi, kljub temu da je bila MOL seznanjena, da pobudniki z javno cesto oziroma spremembami zasebnih zemljišč v javno površino po svojih parcelah ne soglašajo. Trdijo, da do spremembe zasebnih zemljišč v javno površino ni prišlo po zakonitem postopku, ker za to niso bili podani pogoji, niti jim ni bilo dano primerno nadomestilo. Za ureditev dostopa do stavbe S29 naj ne bi bila izkazana javna korist. MOL naj bi razpolagala z drugo nepremičnino, zato naj odvzem zemljišč pobudnikom ne bi bil potreben in naj bi bil nesorazmeren, ker naj bi šlo za potrebe zgolj ene stavbe. Pobudniki zatrjujejo, da se v zvezi z zemljišči parc. št. 373/3 in 375/2, k. o. Tacen, ne pričakuje več nobenih upravnih postopkov, saj gre za cesto, ki že obstaja in se bo kvečjemu utrdila in rekonstruirala. Opredelitev za javno površino naj bi bila nezakonita pravna podlaga za izdajatelja spornega akta, da površino uporabi in na njej izvede konkretna dela. Pobudniki trdijo, da gre za identično posledico, kot jo povzročajo občinskih odloki o kategorizaciji občinskih cest, ki jih je Ustavno sodišče že v številnih primerih razglasilo za protiustavne in posledično razveljavilo. Navajajo, da naj bi MOL na pripombe, podane v postopku sprejemanja OPPN, glede Seunigove ulice pojasnila, da je ta ulica določena že v Občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana - izvedbeni del (Uradni list RS, št. 78/10, 22/11 – popr., 53/12, 9/13, 23/13 – popr., 71/14 – popr., 95/15, 38/16, 63/16, 12/17 – popr., 42/18 in 59/22) kot lokalna cesta s prometno funkcijo javna pot za vsa vozila in da naj bi že ta odlok določal, da je javna površina. Menijo, da je takšno pojasnilo nepopolno. Seunigova ulica naj bi bila po Odloku o kategorizaciji občinskih cest v Mestni občini Ljubljana (Uradni list RS, št. 99/22) opredeljena kot kategorizirana javna cesta samo v delu od Rožičeve do Seunigove h. št. 16 in naj ne bi potekala po zemljiščih parc. št. 373/3 in 375/2, k. o. Tacen. Z izpodbijanima določbama naj se ne bi urejal prostor, temveč naj bi se spreminjalo lastništvo. Izvedena naj bi bila prikrita razlastitev. Ker naj ne bi bil sklenjen dogovor v skladu s pravili civilnega prava za splošno rabo javnih površin v zasebni lasti, naj bi bil OPPN v nasprotju z 259. členom ZUreP-3. Pobudniki predlagajo, naj Ustavno sodišče izvrševanje OPPN zadrži do končne odločitve o pobudi. Predlagajo tudi, naj Ustavno sodišče MOL naloži, naj jim povrne stroške postopka s pobudo.

2.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

3.Pobudniki pravni interes zatrjujejo s solastništvom zemljišč parc. št. 373/3 in 375/2, obe k. o. Tacen, katerih dela obsega prostorska enota C1/2 v okviru območja urejanja OPPN.

4.Občinski podrobni prostorski načrt je prostorski izvedbeni akt in je podlaga za graditev objektov v skladu s predpisi, ki urejajo graditev, ter podlaga za dovolitev in izvajanje negradbenih posegov. Z njim se podrobneje načrtujejo prostorske ureditve. Z izpodbijanim OPPN je načrtovana gradnja nizkih prostostoječih stavb in nizkih stavb v nizu, s pripadajočimi ureditvami, na območju urejanja. Območje OPPN obsega enote urejanja prostora ter zemljišča in dele zemljišč, določenih s parcelnimi številkami (med njimi dela zemljišč parc. št. 373/3 in 375/2, obe k. o. Tacen). Razdeljeno je na 11 prostorskih enot, med katerimi je prostorska enota C1/2 – površine, namenjene javnim prometnim površinam. V prostorski enoti C1/2 so dopustni objekti 2122 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste. Ta prostorska enota je namenjena dostopu do jugovzhodne stavbe na obočju OPPN. Člen 19 OPN določa načrt parcelacije. V 11. točki prvega odstavka tega člena je predvidena tudi parcelacija parcele C1/2, ki je namenjena gradnji priključka stavbe z oznako S29 na Seunigovo ulico, ki med drugim obsega dela zemljišč parc. št. 373/3 in 375/2, obe k. o. Tacen. Člen 20 OPPN določa, da sta dela navedenih zemljišč pobudnikov zajeta med površinami, namenjenimi javnemu dobru, ki so tudi parcele, namenjene ureditvi dela Seunigove ulice z oznako C1/2. Člen 21 OPPN, ki ureja etapnost izvedbe načrtovane prostorske ureditve, v šestem odstavku določa, da mora biti pred začetkom uporabe stavb v območju OPPN izvedena rekonstrukcija Seunigove ulice v prostorski enoti C1/2. Pobudniki navajajo, da izpodbijajo 11. točko prvega odstavka 19. člena OPPN in 20. člen OPPN, ker naj bi ti določbi dela zemljišč v njihovi solasti neposredno opredeljevali za javno dobro in javno površino. Iz njihovih navedb izhaja, da nasprotujejo ureditvi javne ceste po Seunigovi ulici v delu, ki naj bi potekala po delih njihovih zemljišč.

5.Izpodbijani določbi OPPN ne učinkujeta neposredno. Trditev pobudnikov, da sta bili zemljišči parc. št. 373/3 in 375/2, obe k. o. Tacen, razlaščeni in opredeljeni kot javno dobro, ne drži. V 11. točki prvega odstavka 19. člena OPPN je za načrtovano parcelacijo, s katero se tudi sicer v lastninskopravna razmerja ne posega, opredeljen namen parcele, tj. gradnja priključka stavbe z oznako S29 na Seunigovo ulico, ki obsega dela spornih zemljišč pobudnikov. Tudi 20. člen OPPN sam po sebi ne pomeni razlastitve, kot zatrjujejo pobudniki, niti ne opredelitve javnega dobra, saj določa površine, ki so temu namenjene. Pojem, status in kategorizacijo javnih cest ureja Zakon o cestah (Uradni list RS, št. 132/22 in 29/23 – v nadaljevanju ZCes-2). V primeru, ko občina namerava kategorizirati javno cesto po zemljiščih v zasebni lasti, mora občina takšna zemljišča pred kategorizacijo pridobiti v postopku razlastitve (kolikor jih ne pridobi s pravnim poslom). OPPN je podlaga za razlastitev. Razlastitev poteka v razlastitvenem postopku, ki ga kot upravni postopek ureja ZUreP-3. V razlastitvenem postopku lahko upravni organ na podlagi predloga razlastitvenega upravičenca ali investitorja ali na predlog razlastitvenega zavezanca z odločbo dovoli izvedbo postopka za ureditev mej, parcelacije, merjenj, raziskav terena in drugih pripravljalnih del na nepremičninah, ki so predvidene za razlastitev. Pobudniki bodo očitke o protiustavnosti izpodbijanih določb lahko navajali v postopku razlastitve. Za izvedbo z OPPN načrtovane rekonstrukcije ceste pa bo moral investitor na njegovi podlagi pridobiti gradbeno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov. Kolikor bodo pobudniki udeleženi v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo Seunigove ulice v prostorski enoti C1/2, bodo lahko očitke o protiustavnosti in nezakonitosti OPPN navajali tudi v navedenem postopku. Obenem bo moral investitor za pridobitev gradbenega dovoljenja izkazati tudi pravico graditi, za kar bo moral urediti lastninskopravna razmerja s pobudniki. Po ustaljeni ustavnosodni presoji se v primerih, ko predpis ne učinkuje neposredno, lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamičen in konkreten upravni akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo že v sklepu št. U-I-251/07 z dne 10. 1. 2008 (Uradni list RS, št. 6/08, in OdlUS XVII, 2). Iz razlogov, navedenih v tem sklepu, pobudniki ne izkazujejo pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti izpodbijanih določb OPPN. Glede na navedeno je Ustavno sodišče pobudo zavrglo (1. točka izreka). Ker je Ustavno sodišče pobudo zavrglo, mu ni bilo treba odločati o predlogu pobudnikov za začasno zadržanje izvrševanja izpodbijanih določb OPPN.

6.Pobudniki so zahtevali povrnitev stroškov. Po prvem odstavku 34. člena ZUstS nosi v postopku pred Ustavnim sodiščem vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Ker v obravnavani zadevi ni utemeljenih razlogov za drugačno odločitev, je Ustavno sodišče sklenilo, kot izhaja iz 2. točke izreka tega sklepa.

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena in prvega odstavka 34. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnice in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Neža Kogovšek Šalamon, dr. Špelca Mežnar, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

[1]Glej 50. člen ZUreP-3.

[2]Glej 126. člen ZUreP-3.

[3]Glej prvi odstavek 6. člena OPPN.

[4]Glej 7. člen OPPN.

[5]Glej peti odstavek 9. člena OPPN.

[6]Glej deveti odstavek 10. člena OPPN.

[7]Parcelacija je združitev parcel, delitev parcele in preoblikovanje parcel (glej 75. člen Zakona o katastru nepremičnin, Uradni list RS, št. 54/21 – ZKN).

[8]Status grajenega javnega dobra se pridobi z ugotovitveno odločbo, pred izdajo katere mora občina na nepremičnini pridobiti lastninsko ali drugo ustrezno stvarno ali obligacijsko pravico, ki omogoča tako splošno rabo, ki ustreza namenu pridobitve statusa grajenega javnega dobra ali kot jo za pridobitev statusa grajenega javnega dobra določajo področni predpisi (glej 260. člen ZUreP-3).

[9]Skladno s prvim odstavkom 3. člena ZCes-2 so javne ceste prometne površine, ki so splošnega pomena za promet in jih lahko vsakdo prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s tem zakonom in zakonom, ki ureja pravila cestnega prometa. Javne ceste so javno dobro (drugi odstavek 3. člena ZCes-2).

Javne ceste so državne in občinske. Državne ceste so v lasti Republike Slovenije, občinske pa v lasti občin. Javne ceste se razvrščajo glede na pomen za promet in povezovalno funkcijo v prostoru (glej 49. člen ZCes-2).

[10]Glej prvo alinejo prvega odstavka 204. člena v zvezi z drugim odstavkom 209. člena in prvim odstavkom 210. členom ZUreP-3.

[11]Glej prvi odstavek 211. člena ZUreP-3.

[12]Glej 5. člen Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 199/21 – GZ-1).

[13]Glej 48. in 67. člen GZ-1.

[14]Glej 3. točko prvega odstavka 46. člena, 5. točko prvega odstavka 54. člena ter prvi odstavek 64. člena GZ-1.