Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Z zatrjevanim povečanim tovornim prometom po lokalnih cestah za potrebe sporne gradnje in s tem nastanek morebitne škode, še niso izkazane hujše škodljive posledice. Te so po oceni sodišča le tiste, ki jih kasneje sploh ne bi bilo mogoče v celoti odpraviti.
Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se potrdi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Mariboru št. U 430/98-9 z dne 12.10.1999.
Z izpodbijanim sklepom je upravno sodišče zavrnilo zahtevo za izdajo začasne odredbe, s katero je tožeča stranka zahtevala, da se investitorju Slovenske ... d.d. do pravnomočne odločitve v upravnem sporu prepove izvajanje del po gradbenem dovoljenju Ministrstva za okolje in prostor z dne 24.11.1998 na rekonstrukciji železniškega mostu preko P. potoka in preko L. ter propusta za razbremenitev P. potoka, vse v območju železniške proge M.S. - P. na zemljišču parc. št. 2281 k.o. P., parc. št. 3203/1 k.o. M.S. in parc. št. 286 k.o. M.. Zahtevo za izdajo začasne odredbe je sodišče prve stopnje obravnavalo po 2. odstavku 69. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 57/97, dalje: ZUS) in presodilo, da ni verjetno izkazano, da je predlagana začasna ureditev stanja potrebna, da bi se odvrnile hujše škodljive posledice ali grozeče nasilje. Sporno pravno razmerje se nanaša na dovoljeno rekonstrukcijo obstoječih objektov na železniški progi M.S. - P., pri čemer se ne spreminja njihov namen in velikost in kaj takega tožeča stranka tudi ne zatrjuje. S tovornim prometom za potrebe rekonstrukcije teh objektov po lokalnih cestah in v zvezi s tem nastanek morebitne škode, še niso izkazane hujše škodljive posledice ali grozeče nasilje, zlasti če se upošteva, da je prometni inšpektorat ugotovil, da navedeni objekti ne zagotavljajo več varnega prometa. Preprečevanje rekonstrukcije navedenih objektov bi tako nasprotovalo javni koristi. Okoliščina, da proga poteka skozi mesto, zaradi česar bo pri izvajanju del potrebna koordinacija pri organizaciji gradbišča in prometnega režima, pa se ne nanaša na sporno razmerje temveč na način izvajanja del. V pritožbi tožeča stranka uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Sodišče prve stopnje zmotno ugotavlja, da se z deli po izdanem gradbenem dovoljenju ne spreminja namen in velikost obravnavanih objektov. Nasprotno, "gre za globok gradbeni poseg", saj se z rekonstrukcijo teh objektov proga usposablja za mednarodni železniški promet. Tako se spreminja namembnost in zmogljivost proge, tovorni tranzitni promet pa se bo enormno povečal, kar bo vplivalo na življenje meščanov v M.S.. Železniška proga seka dve najpomembnejši cestni povezavi v M.S., po katerih poteka edina povezava z bolnišničnim kompleksom v R. in industrijsko cono. Zaradi povečanega tovornega prometa bodo zapornice pogosto zaprte, s čemer bo onemogočena hitra intervencija reševalnih in gasilskih vozil. Vse to so okoliščine, ki utemeljujejo začasno ureditev stanja, vendar sodišče prve stopnje teh negativnih vplivov ni ocenilo. Sporna dela se že izvajajo in se gradbeni material prevaža po lokalnih cestah, na katerih so že vidne poškodbe, s čemer tožeči stranki nastaja škoda. Zato meni, da so izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe po 2. odstavku 69. člena ZUS. Predlaga, da sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da zahtevi za izdajo začasne odredbe ugodi oziroma podrejeno, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.
Investitor Slovenske ... d.d. kot prizadeta stranka v odgovoru na tožbo navaja, da so sporni objekti dotrajani in hoja ter vožnja čez nje ni več varna. Prometni inšpektorat Republike Slovenije je že 13.11.1995 izdal odločbo, s katero je investitorju bilo naloženo, da že do 15.11.1995 obnovi progo. Zaradi pomanjkanja sredstev je bil ta rok večkrat podaljšan, nazadnje je bil podaljšan do 31.8.1999. Smiselno predlaga, da pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrne.
Pritožba ni utemeljena.
Po 2. odstavku 69. člena ZUS lahko tožnik zahteva izdajo začasne odredbe za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev predvsem pri trajajočih pravnih razmerjih verjetno izkaže za potrebno, da se odvrnejo hujše škodljive posledice ali grozeče nasilje.
Samo ob verjetno izkazanih navedenih pogojih je mogoča začasna ureditev stanja. Toda po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da z zatrjevanim povečanim tovornim prometom po lokalnih cestah za potrebe sporne gradnje in v zvezi s tem nastanek morebitne škode, še niso izkazane hujše škodljive posledice ali grozeče nasilje. Nastanek vsakršne materialne škode namreč še ne pomeni hujših škodljivih posledic. Po oceni pritožbenega sodišča so hujše posledice le tiste, ki jih kasneje sploh ne bi bilo mogoče v celoti odpraviti. Pravilna je tudi ugotovitev, da se okoliščina, da proga poteka skozi mesto in s tem povezanih vplivov izvajanja del na življenje meščanov, ne nanaša na sporno razmerje, temveč na način izvajanja del. To pa je stvar drugih razmerij, saj je lokalna skupnost (občina) med drugim tudi pristojna, da na občinskih cestah v naseljih določi prometno ureditev (17. člen Zakona o varnosti cestnega prometa, Uradni list RS, št. 30/98).
Pritožbeni ugovor, da se z rekonstrukcijo obravnavanih objektov proga usposablja za mednarodni tovorni promet, ki se bo enormno povečal, kar bo vplivalo na življenje meščanov, saj proga seka dve najpomembnejši cesti v M.S., po katerih poteka edina cestna povezava z bolnišničnim kompleksom v R. in industrijsko cono, predstavlja pritožbeno novoto. Ne glede na to, da tožeča stranka v pritožbi ne more več uspešno uveljavljati novih dejstev in dokazov, saj mora že v zahtevi za izdajo začasne odredbe verjetno izkazati vse pogoje za predlagano začasno odredbo (71. člen v zvezi z 2., 4. in 5. odstavkom 69. člena ZUS), tudi sicer začasne ureditve stanja ni mogoče utemeljevati s posledicami, ki naj bi nastale, ko bo ali če bo proga usposobljena za mednarodni promet. Uveljavljana pritožbena razloga torej nista podana, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo na podlagi 73. člena v zvezi z 68. členom ZUS.