Jedro

Za dokaz zapadlosti terjatve zadostuje upnikova pisna izjava dolžniku, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti in dokazilom o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku. Tudi v primeru dogovora gre za zasebno listino, ker gre v konkretnem primeru za dogovor, pa je bil dolžnik s tem, ko ga je sam podpisal, že po naravi stvari obveščen o zapadlosti terjatve, kar zadosti zahtevanim zakonskim kriterijem. Zakon poleg tega ne zahteva, da je dokazilo o zapadlosti datirano kasneje, kot je v njem navedena zapadlost terjatve.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II.Stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se ugovor dolžnika zavrne (I. točka izreka sklepa), da je dolžnik dolžan upniku povrniti 373,32 EUR stroškov ugovornega postopka, v roku 8 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka sklepa) in da dolžnik nosi svoje stroške ugovornega postopka (III. točka izreka sklepa).

2.Zoper sklep se po pooblaščencu pravočasno pritožuje dolžnik. Navaja, da je dolžnik v 18. členu Najemne pogodbe (notarskem zapisu) soglašal z neposredno izvršljivostjo ter s tem priznaval Najemni pogodbi pravno naravo izvršilnega naslova v smislu Zakona o notariatu in 20. a člena ZIZ. V Najemni pogodbi sta stranki določili tudi način odstopa od pogodbe v 15. členu. Sodišče ni pravilno ugotovilo dejanskega stanja in je kršilo dolžnikovo pravico do izjave, ko je spregledalo ugovorne navedbe dolžnika, da je v skladu z Najemno pogodbo podal odpoved pogodbe dne 26. 5. 2023 s šestmesečnim odpovednim rokom, ki se je iztekel dne 26. 11. 2023 in je na ta dan Najemna pogodba tudi prenehala. Med upnikom in dolžnikom ni sporno, da je najemna pogodba prenehala prav dne 26. 11. 2023, saj je to razvidno iz točke b. 1. člena Dogovora. Pravilnosti odpovedi upnik ni nikoli nasprotoval (niti kaj takega ni bilo omenjeno v Dogovoru). Najemna pogodba je torej prenehala pred sklenitvijo Dogovora. Dogovor ne predstavlja izvršilnega naslova po 17. členu ZIZ in tudi ne izpolnjuje pogojev za neposredno izvršljivost notarskega zapisa po 20.a členu ZIZ, saj ni v obliki notarskega zapisa. Predstavlja ločeno celoto, ki je sestavljena po prekinitvi najemne pogodbe z dne 26. 5. 2023, do katere je prišlo prav v skladu z Najemno pogodbo, rešuje vsa razmerja (ne samo najemno), ki so nastala med strankama po prekinitvi najemne pogodbe, v Dogovoru pa dolžnik tudi ne soglaša z njegovo neposredno izvršljivostjo. Iz relevantne sodne prakse je razvidno, da se lahko k osnovni pogodbi, ki je sklenjena v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, doda aneks ali sporazum, ki bistveno spreminja primarno pogodbo, vendar morajo tudi te spremembe biti v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, če stranki tudi glede njih želita ohraniti neposredno izvršljivost. Upnik v predlogu za izvršbo z dne 18. 3. 2024 sam navaja, da je dolžnik dolžan plačati znesek v višini 18.266,84 EUR zaradi kršitve Dogovora (konkretno 2. odstavka 4. člena Dogovora). Četudi sodišče navaja, da je bila izvršba dovoljena na podlagi Najemne pogodbe, pa iz dejanskega stanja, ki ga je sodišče nepopolno ugotovilo, izhaja, da je bila dovoljena za terjatve iz kršitve obveznosti po Dogovoru. Pravno zmotno je naziranje, da predstavlja Dogovor dokazilo o višini in zapadlosti upnikove terjatve, s čimer naj bi bili izpolnjeni pogoji po 20.a. členu ZIZ. Dogovor ni notarski zapis, niti javna listina ali po zakonu overjena listina. Sodišče zaključuje, da je Dogovor zasebna listina, da so v njem navedene terjatve, ki jih dolžnik dolguje na dan 14. 12. 2023, ki so v času podpisa Dogovora že zapadle, in da je bil dolžnik s samim podpisom Dogovora že obveščen tako o višini, kot datumu zapadlosti, kar naj bi ustrezalo dokazilu o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku po pogojih, določenih v 3. odstavku 20. a člena ZIZ. Dolžnik se strinja, da je Dogovor zasebna listina, vendar se v ostalem delu ne strinja z zaključki sodišča. Sodišče je namreč spregledalo, da sta stranki soglasni, da je Najemna pogodba prenehala veljati pred podpisom Dogovora dne 26. 11. 2023, kar je razvidno iz točke b. 1. člena Dogovora. Nadalje je tudi spregledalo, da sta stranki v Dogovoru določili nove medsebojne pogoje in obveznosti, ki se močno razlikujejo od obveznosti po Najemni pogodbi, kar je razvidno iz 3. in 4. člena Dogovora. Terjatve ob podpisu Dogovora tudi niso zapadle, kar je ponovno razvidno iz 3. in 4. člena Dogovora. Sodišče tudi ni upoštevalo dejstva, da se upnik v predlogu za izvršbo z dne 18. 3. 2024 sklicuje, da je dolžnik dolžan plačati znesek v višini 18.266,84 EUR zaradi kršitve Dogovora (konkretno 2. odstavka 4. člena Dogovora) in ne na podlagi Najemne pogodbe. Predčasno dospelost obveznosti povzroči upnikova uresničitev oblikovalnega upravičenja zaradi kršitve dolžnikove obveznosti. Med oblikovalne pravice, s katerimi se najpogosteje srečamo v zvezi z neposredno izvršljivostjo na podlagi notarskega zapisa, spadajo odstopna pravica, pravica do odpovedi pogodbe in pravica do odpoklica. V točki d) 3. člena Dogovora je navedeno, da terjatev iz prve alineje zapade naslednji dan po sklenitvi dogovora, terjatev iz druge alineje do 10. 1. 2024. Nadalje je v tretji alineji navedeno, da terjatve do dobaviteljev v znesku 1.681,48 EUR dolžnik plača naslednji dan po sklenitvi dogovora, v zadnji alineji pa, da nedospele obveznosti do dobaviteljev dolžnik plača po prejemu le-teh. Iz same točke d) 3. člena Dogovora je razvidno, da v nobenem primeru ne more imeti narave izjave upnika dolžniku o zapadlosti terjatve, saj v trenutku podpisa Dogovora, nobena izmed terjatev, ki naj bi se jih dolžnik zavezal plačati po Dogovoru, sploh še ni zapadla (nekatere bi zapadle dan kasneje, ena dne 10. 1. 2024, torej približno en mesec po Dogovoru, terjatev iz zadnje alineje pa v nedoločljivi prihodnosti, tj. "ko dobavitelji pošljejo račune za obveznosti". Glede na soglasje volj pogodbenic, ni nobenega dvoma, da če je dolžnik kršil pogodbene obveznosti po 3. in 4. členu Dogovora (kar upnik trdi cel čas postopka), prenehajo veljati vse sporazumne ugotovitve strank oz. zaveze po 1., 2., 3. členu in 1. odstavku 4. člena Dogovora in zapade v plačilo celoten znesek dolga, ki sedaj znaša samo 34.266,84 EUR in ne 62.766,84 EUR, kot je bilo dogovorjeno v 3. členu Dogovora. Še več, tudi potrditev upnika glede dolgov po Najemni pogodbi ne velja, saj Dogovor v celoti preneha. Celoten Dogovor ne velja več, zato se mora pri celotnem dolgu po 2. odstavku 4. člena Dogovora (to je 34.266,84 EUR) ponovno upoštevati varščina dolžnika v znesku 28.500,00 EUR. Ker 2. odstavek 4. člena razveljavi 3. člen Dogovora, prav tako ni več pravne podlage za nakazilo 16.000,00 EUR s strani dolžnika in je ta znesek upnik pridobil neupravičeno. Glede na navedeno, ob upoštevanju navedb upnika, da dolžnik krši Dogovor, znaša izračun za dejansko stanje med dolžnikom in upnikom: celoten dolg dolžnika po 2. dostavku 4. člena Dogovora: 34.266,84 EUR; vplačana varščina dolžnika: 28.500,00 EUR; nakazilo dolžnika upniku po 3. členu Dogovora: 16.000,00 EUR; dolžnikovo preplačilo: 10.233,16 EUR. Iz navedenega izhaja, da je sodišče napačno ugotovilo dejansko stanje, saj ni upoštevalo določil Dogovora. Sodišče je celo spregledalo, da je dolžnik po samih navedbah upnika preplačal terjatev za 10.233,16 EUR. Dolžnik tudi poudarja, da je sodišče v izpodbijanem sklepu določilo višino dolgovanega zneska v skladu z Dogovorom in je pri tem upoštevalo nova pogodbena določila (kot npr. popust v višini 18.266,84 EUR ter ostale pogoje in roke po 3. in 4. členu Dogovora), ki jih Najemna pogodba ne zajema. Še več, sodišče takšnega zaključka ne bi moglo narediti samo na podlagi Najemne pogodbe. Navedeno tako dodatno dokazuje, da terjatve izhaja dejansko iz dvostranske zasebne listine (Dogovora) in ne iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa (Najemna pogodba). Upoštevajoč navedbe iz točke 4. te pritožbe je razvidno ne samo, da je dolžnik poplačal celoten dolg, ampak tudi, da ga je po navedbah upnika, ker naj bi kršil 2. odstavek 4. člena Dogovora, celo preplačal za vsaj 10.233,16 EUR. Dolžnik pa ponovno podarja, da terjatve iz naslova (obratovalnih) stroškov niso terjatve, ki jih je dolžnik dolžan upniku, ampak tretjim osebam in ne vplivajo na dejansko stanje med upnikom in dolžnikom. Napačna je tudi višina samega dolga, kot je zapisana v Dogovoru, saj je že v 2. členu tega dogovora vidno, da je seštevek posameznih postavk napačen, v tretji alineji točke d) 3. člena pa je govora o "ocenjenem znesku že dospelih stroškov v višini 1.681,84 EUR", kar je očitno napačno, saj iz strani 3 upnikovega predloga za izvršbo izhaja, da je bil dolg iz naslova stroškov v letu 2023 zgolj 894,32 EUR (614,77 EUR + 156,87 EUR + 97,68 EUR + 12,5 EUR + 12,5 EUR - ostali v predlogu navedeni zneski se nanašajo na terjatve zapadle v letu 2024, pa tudi, če prištejemo te terjatve, tj. 512,83 + 201,19 je skupni znesek 1.608,34 EUR). Dolžnik je prostore, ki so bili predmet najema, izročil upniku v posest že 18. 12. 2023, zato upnik neutemeljeno zahteva plačilo stroškov za čas do vključno 31. 12. 2023. Iz priloženega e-sporočila zaposlene pri upniku, A. A., ki ga je poslala B. B. na C. d.o.o. dne 19. 12. 2023 ob 1:52 h namreč izhaja, da je upnik najemno razmerje z D. (torej dolžnikom) zaključil in da prilaga primopredajni zapisnik ter da naj dobavitelj stroške za celoten december zaračuna dolžniku. S predlogom za izvršbo v konkretnem postopku torej upnik terja plačilo stroškov, do katerih ni upravičen (tudi, če bi dejansko bil upnik teh terjatev iz naslova stroškov, pa ni), saj je bil od 18. 12. 2023 oz. najkasneje od 19. 12. 2023, ko je bilo poslano zgoraj citirano e-sporočilo, upnik izključni posestnik oz. uporabnik prostorov, ki jih je prej najemal dolžnik. Tudi, če bi upnik trdil, da mora dolžnik plačati stroške za čas do prenehanja najemne pogodbe in ne do dneva, ko je izročil prostore najemodajalcu (torej, da mora efektivno plačevati stroške najemodajalčeve rabe), potem bi bil dolžnik skladno z Dogovorom dolžan plačati za čas do 30. 12. 2023 in ne do 31. 12. 2023. Poleg navedenega dolžnik ugovarja tudi plačilu zakonskih zamudnih obresti in stroškom tega izvršilnega postopka, saj za njihov nastanek dolžnik ni odgovoren. Dolžnik je pravočasno in v celoti izpolnil obveznosti do upnika po Dogovoru in upnik do dolžnika nima več nobenih terjatev. Priglaša pritožbene stroške.

3.Upnik je odgovoril na pritožbo po pooblaščencu, ji nasprotoval in priglasil stroške odgovora na pritožbo.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo na podlagi izvršilnega naslova - neposredno izvršljivega notarskega zapisa najemne pogodbe notarke E. E. opr. št. SV 1006/2021 z dne 13. 9. 2021, zaradi izterjave zneska 18.266,84 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 3. 2024 dalje do plačila in izvršilnih stroškov. Iz predloga za izvršbo izhaja, da je upnik predmetno izvršbo predlagal na podlagi citiranega notarskega zapisa v zvezi z Dogovorom o prenehanju najemnega razmerja z dne 18. 12. 2023 kot listino iz 20. a člena ZIZ.

6.Višje sodišče uvodoma ugotavlja, da je v citiranem Dogovoru o prenehanju najemnega razmerja v točki 1.b) določeno, da je najemnik najemodajalcu dne 26. 5. 2023 podal odpoved najemne pogodbe, tako da bi ta upoštevajoč 6 mesečni pogodbeni odpovedni rok prenehala veljati dne 26. 11. 2023, in da najemnik še ni predal predmetnih prostorov, kljub poteku odpovednega roka, v točki 1.c) pa da imata obe stranki interes, da se sporazumno dogovorita tudi o trenutku prenehanja najemnega razmerja. V 2. členu je določeno, da dolguje najemnik v zvezi z najemnim razmerjem po najemni pogodbi: - tri račune za najemnino v skupni višini 15.957,00 EUR, pri čemer sta najemnini za oktober in november že zapadli, račun za decembrsko najemnino pa še ni bil izdan, - zapadle in nezapadle obratovalne stroške v višini 1.681,48 EUR (nepopoln seštevek), ki jih dolguje dobaviteljem, ter stroške za december, ki bodo obračunani januarja 2024, - stroške potrebne za povrnitev prostorov v stanje na dan prevzema prostorov 31. 8. 2021 v skupni višini 38.491,32 EUR. Najemodajalec je dalje v dogovoru potrdil, da na dan sklenitve tega Dogovora zadržuje s strani najemnika plačano varščino v višini 28.500,00 EUR. V 3. a členu sta se stranki dogovorili, da najemno razmerje sporazumno preneha z dnem 30. 12. 2023, skladno s 3.b členom pa najemnik najkasneje na dan 30. 12. 2023 v najem vzet prostor tudi izprazni. V 3. členu Dogovora, točka c, je dalje določeno, da na dan 14. 12. 2023 najemnik dolguje najemodajalcu 34.266,84 EUR, in sicer po pobotu zneska v višini 62.766,84 EUR z varščino v višini 28.500,00 EUR. Ob tem stroški direktno dobaviteljem (elektrika, ogrevanje, upravnik, snaga) niso zajeti v tem znesku in se jih zaveže najemnik plačati direktno dobaviteljem. Iz opisa v točki 3.c) je razvidno, da znesek 62.766,84 EUR ne predstavlja samo dolga iz 2. člena Dogovora, temveč so poleg najemnine, tekočih stroškov, škode iz 2. člena vključene tudi ostale terjatve iz naslova Najemne pogodbe. V točki 3.d) so določeni 4 pogoji, ki jih mora najemnik izpolniti, da bi bil upravičen do popusta v višini 18.266,84 EUR, to so: 1. plačilo 8.000,00 EUR naslednji dan po sklenitvi tega dogovora, 2. plačilo 8.000,00 EUR do 10. 1. 2024, 3. vse že dospele obveznosti do dobaviteljev, vezane na predmetni prostor (v ocenjenem znesku 1.681,48 EUR) plača najemnik takoj naslednji dan po podpisu tega dogovora direktno dobaviteljem, ter potrdila o plačilu predloži najemodajalcu, 4. vse še nedospele obveznosti do dobaviteljev vezane na predmetni prostor plača najemnik takoj po prejemu le-teh (stroški za november in december, ki bodo zapadli in zaračunani v decembru in januarju) ter potrdila o plačilu predloži najemodajalcu. Skladno z drugim odst. 3. člena Dogovora, so roki plačil bistveni elementi tega dogovora. V kolikor najemnik preda prostore in opremo skladno z najemno pogodbo do vključno 30. 12. 2023 ter poravna vse svoje obveznosti (še zlasti plačila iz točke 3.d v rokih) kot je navedeno v prejšnjih členih, se stranki dogovorita, da so medsebojne obveznosti poravnane. V skladu s 4. členom Dogovora bi v primeru kršitve katerekoli zaveze iz dogovora privedlo do tega, da dogovor preneha veljati in zapade v plačilo celoten dolg v višini 34.266,84 EUR ter pripadajoči stroški.

7.Višje sodišče ugotavlja, da ne držijo pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje ni pravilno ugotovilo dejanskega stanja in je dolžniku kršilo pravico do izjave, ko je spregledalo ugovorne navedbe dolžnika, da je v skladu z Najemno pogodbo podal odpoved pogodbe dne 26. 5. 2023 s šestmesečnim odpovednim rokom, ki se je iztekel dne 26. 11. 2023 in je na ta dan Najemna pogodba tudi prenehala. Res je v 15. členu notarskega zapisa sicer predvideno, da lahko najemnik odpove najemno pogodbo s 6 mesečnim odpovednim rokom, a tudi plačilom odstopnine v višini treh mesečnih najemnin, ki mora biti plačana v 8 dneh po podani odpovedi najemne pogodbe, saj odpoved v nasprotnem primeru ni veljavna, v primeru prenehanja najemnega razmerja pa je najemnik tudi dolžan izročiti najeto nepremičnino ter se o izročitvi napravi primopredajni zapisnik, ki ga podpišeta obe pogodbeni stranki. Dolžnik je v ugovoru sicer zatrjeval, da je podal odpoved, ne pa da je kot pogoj za veljavnost odpovedi tudi plačal odstopnino in da je nepremičnino upniku tudi izročil. Dogovor o prenehanju najemnega razmerja naj bi bil sklenjen le v izogib nesoglasjem, a že iz povzete citirane vsebine dogovora izhaja, da je najemnik najemodajalcu dne 26. 5. 2023 podal odpoved najemne pogodbe, tako da bi ta upoštevajoč 6 mesečni pogodbeni odpovedni rok prenehala veljati dne 26. 11. 2023, vendar najemnik še ni predal predmetnih prostorov, kljub poteku odpovednega roka. V 3. a členu pa sta se stranki dogovorili, da najemno razmerje

sporazumno

7. preneha z dnem 30. 12. 2023, skladno s 3.b členom pa najemnik najkasneje na dan 30. 12. 2023 v najem vzet prostor tudi izprazni. Po povedanem ne drži niti, da je najemna pogodba prenehala 26. 11. 2023 niti, da je to med strankama nesporno. Datum prenehanja najemne pogodbe 30. 12. 2023 je upnik namreč zatrjeval že v predlogu za izvršbo in tega v odgovoru na ugovor ni bil dolžan znova navesti. Ker je sodišče prve stopnje v zvezi z Dogovorom kot listino po 20. a členu ZIZ že dovolilo izvršbo in jo torej preverilo že tedaj, pa višje sodišče presoja, da dolžniku ni kršilo pravice do izjave s tem, ko se ni opredelilo do njegovih trditev o prenehanju najemne pogodbe dne 26. 11. 2023, saj so te v tako očitnem nasprotju z dikcijo Dogovora, da gre za očitno ravnanje dolžnika contra factum proprium ter bi dolžnik posledično moral podati konkretne navedbe in pojasnila, zakaj meni, da je do prenehanja najemne pogodbe prišlo že 26. 11. 2023. Ob odsotnosti takšnih navedb je bil njegov ugovor v tem delu neobrazložen, zato o kršitvi pravice do izjave ni mogoče govoriti.

8.Dalje sicer drži, da Dogovor ne predstavlja izvršilnega naslova in ni v obliki notarskega zapisa, vendar pa je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da predstavlja (tudi) listino po tretjem odstavku 20. a člena ZIZ. Že sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je upnik v elektronskem obrazcu predloga za izvršbo kot izvršilni naslov navedel notarski zapis najemne pogodbe notarke E. E. opr. št. SV 1006/2021

v zvezi

8. z Dogovorom o prenehanju najemnega razmerja z dne 14. 12. 2023, v pisnem predlogu pa da je upnik navedel, da izvršilni naslov predstavlja notarski zapis najemne pogodbe opr. št. SV 1006/2021, Dogovor o prenehanju najemnega razmerja pa predstavlja dokazilo o zapadlosti. Višje sodišče pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje, da Dogovor o prenehanju najemnega razmerja velja kot obvestilo oziroma dokazilo o zapadlosti terjatve po 20.a členu ZIZ. Res gre sicer za zasebno listino, vendar skladno s tretjim odstavkom 20. a člena ZIZ za dokaz zapadlosti terjatve zadostuje upnikova pisna izjava dolžniku, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti in dokazilom o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku. Tudi v takem primeru gre za zasebno listino, ker gre v konkretnem primeru za Dogovor, pa je bil dolžnik s tem, ko ga je sam podpisal, že po naravi stvari obveščen o zapadlosti terjatve, kar zadosti zahtevanim zakonskim kriterijem. Zakon poleg tega sploh ne zahteva, da je dokazilo o zapadlosti datirano kasneje, kot je v njem navedena zapadlost terjatve. Pri odpoklicih kreditov je pogosta praksa kreditnih upnikov, da dolžniku določijo dodaten rok za izpolnitev, v primeru neizpolnitve v dodatnem roku pa zapadlost navedejo po preteku takega roka. Četudi je upnik navedel, da je dolžnik dolžan plačati znesek 18.266,84 EUR zaradi kršitve dogovora in ne na podlagi najemne pogodbe, pa to še ne pomeni, da je s tem uveljavljal, da ima izterjevana terjatev kakšno drugo podlago, kot relevantni izvršilni naslov. Res predčasno zapadlost obveznosti lahko povzroči uresničitev upnikovih oblikovalnih upravičenj, vendar pa to ne izključuje tega, da obveznost lahko predčasno zapade tudi na podlagi dogovora strank.

9.V sodni praksi je poleg stališč, ki jih v pritožbi navaja dolžnik in veljajo za oteževanje dolžnikovih obveznosti po osnovnem izvršilnem naslovu, sprejeto tudi stališče, da so veljavni naknadni dogovori in vplivajo na neposredno izvršljiv notarski zapis, če dolžnikove obveznosti olajšujejo. O tem je višje sodišče v VSL sklepu II Ip 5086/2013 z dne 10. 12. 2013 pojasnilo, da neoblični dodatki, s katerimi sta stranki v korist glavnega dolžnika in zato tudi v korist poroka spreminjali zapadlost na kasnejši datum, ne morejo vplivati na primernost prvotnega notarskega zapisa za izvršbo. Enako stališče je zavzeto v VSK sklepu II Ip 22/2012 z dne 16. 2. 2012. V sodbi VSL II Cp 203/2013 z dne 5. 2. 2014 pa je sodišče zapisalo, da je pisna oblika kreditne pogodbe predpisana predvsem v interesu kreditojemalca, zato so veljavni tudi poznejši ustni dogovori, s katerimi se zmanjšujejo ali olajšujejo obveznosti te pogodbene stranke. V obravnavani zadevi gre ravno za primerljivo situacijo, saj Dogovor poleg tega, da je listina po 20. a členu ZIZ, tudi olajšuje dolžnikovo obveznost, saj sta se stranki dogovorili za popust v višini kar 18.266,84 EUR, glede na terjatev po izvršilnem naslovu, če bi dolžnik izpolnil 4 pogoje (pa jih ni v celoti). Izterjevana terjatev pa še vedno ne presega terjatve iz izvršilnega naslova, saj je že mesečna najemnina po notarskem zapisu določena na 9.500,00 EUR, z upoštevanjem inflacije, najemna pogodba pa je bila sklenjena kar za 4 leta. Uveljavljanje, da če (ker) je dolžnik kršil pogodbene obveznosti po 3. in 4. členu Dogovora, prenehajo veljati vse sporazumne ugotovitve strank oz. zaveze po 1., 2., 3. členu in prvem odstavku 4. člena Dogovora in zapade v plačilo celoten znesek dolga, ki sedaj znaša samo 34.266,84 EUR in ne 62.766,84 EUR, kot je bilo dogovorjeno v 3. členu Dogovora oziroma da Dogovor v celoti preneha, dolžniku ni v korist, saj v tem primeru (prenehanja dogovora), skladno z drugim odstavkom 4. člena Dogovora zapade v plačilo celotna terjatev 34.266,84 EUR (kar je več, kot terja upnik), od te terjatve pa ni mogoče odšteti niti varščine, saj je ta znesek že odštet od zneska skupne terjatve 62.766,84 EUR (s katerim se je dolžnik s podpisom Dogovora strinjal), niti zneska 16.000,00 EUR, saj bi v tem primeru obstajala le obveznost upnika, da dolžniku ta znesek vrne (prim. drugi odstavek 111. člena OZ). Pobotanja tega zneska z upnikovo terjatvijo pa dolžnik poleg tega niti ni uveljavljal. Ne drži torej, da naj bi dolžnik terjatev poplačal oziroma celo preplačal. Za presojo skladnosti terjatve z izvršilnim naslovom kot rečeno zadostuje, da je izterjevana terjatev nižja od terjatve po izvršilnem naslovu.

10.Drži, da terjatve iz naslova obratovalnih stroškov niso terjatve, ki jih je dolžnik dolžan plačati upniku, vendar tako iz predloga za izvršbo kot iz Dogovora, s katerega vsebino se je dolžnik s podpisom v celoti strinjal izhaja, da teh stroškov upnik niti ne izterjuje. Če naj bi bil znesek stroškov do dobaviteljev napačen, tega dolžnik v tem postopku ne more uveljavljati, saj je tak dogovor sklenil sam.

11.Kot je višje sodišče že povzelo, iz vsebine Dogovora ne izhaja, da bi dolžnik prostore, ki so bili predmet najema, upniku izročil že 18. 12. 2023, temveč sta stranki v Dogovoru ugotovili, da dolžnik nepremičnine še vedno ni izročil nazaj v posest upniku ter da mora to storiti najkasneje do 31. 12. 2023. Tudi sicer pa to, ali je dolžnik nepremičnino izročil 18. 12. 2023 ali pa 30. ali 31. 12. 2023, ne vpliva na pravilnost odločitve. Obratovalni stroški, ne glede na to, do kdaj jih mora dolžnik plačati, namreč niso del izterjevane terjatve, temveč je plačilo le-teh dobaviteljem le pogoj za popust v višini 18.266,84 EUR, ki ga dolžnik kot nesporno ni izpolnil, in nenazadnje to zatrjuje celo sam.

12.Končno pa pritožba ni utemeljena niti v delu, v katerem dolžnik zatrjuje, da ni dolžan plačati zakonskih zamudnih obresti in stroškov postopka. Ne drži namreč, da je dolžnik pravočasno in v celoti izpolnil svoje obveznosti do upnika, kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje. Dolžnost plačila zakonskih zamudnih obresti izhaja iz 4. člena izvršilnega naslova (neposredno izvršljivega notarskega zapisa), izvršilne stroške pa je dolžnik povzročil s tem, ko ni poplačal terjatve po izvršilnem naslovu v zvezi z Dogovorom, saj z izvršbo upniku nastanejo stroški, ki jih mora kot potrebne za izvršbo, na podlagi petega odstavka 38. člena ZIZ, plačati dolžnik.

13.Pritožba po pojasnjenem ni utemeljena, višje sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, zato jo je zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

14.Dolžnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Upnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj ta ni pripomogel k odločitvi na drugi stopnji in ne gre za potrebne stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Zveza: