Jedro

Zakonska določba o prekinitvi izvršilnega postopka s pričetkom postopka osebnega stečaja ne velja za izvršilne postopke, ki tečejo za uveljavitev upnikove nedenarne terjatve, ki ne more vplivati na obseg stečajne mase in ki je zato v postopku osebnega stečaja tudi ni treba prijaviti.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se sklep sodišča druge stopnje spremeni tako, da se pritožba zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da se izvršba zaradi izterjave upnikove denarne terjatve prekine z dnem 10. 7. 2009. Zavzelo je stališče, da upnikova nedenarna terjatev ne spada v dolžničino stečajno maso.

2. Sodišče druge stopnje je dolžničini pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da se izvršilni postopek prekine v celoti. Zavzelo je stališče, da se glede na besedilo 132. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), veljavnem ob izdaji izpodbijanega sklepa, prekinejo vsi izvršilni postopki, ki tečejo proti stečajnemu dolžniku.(1) V prid taki razlagi govori tudi dejstvo, da je dolžnik od začetka postopka zaradi insolventnosti poslovno nesposoben, ker vsa upravičenja oziroma pooblastila preidejo na stečajnega upravitelja, ki ima od takrat dalje položaj zakonitega zastopnika (245. člen ZFPPIPP).

3. Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije je v zahtevi za varstvo zakonitosti kot pomembno navedlo vprašanje, ali so po začetku osebnega stečaja nedovoljeni vsi postopki izvršbe in zavarovanja oziroma ali jih je treba zaradi začetka osebnega stečaja v celoti prekiniti ali pa je mogoče kljub začetku osebnega stečaja voditi izvršbe zaradi izterjave upnikove terjatve v zvezi s premoženjem in drugimi pravicami, glede katerih poslovna sposobnost stečajnega dolžnika ni omejena. Sklicuje se na stališče VSL I Ip 785/2010 (23. 6. 2010), ki je drugačno od izpodbijanega. Trdi, da se položaj fizične osebe v stečajnem postopku po pravilih ZFPPIPP razlikuje od položaja pravne osebe med drugim v tem, da pravna oseba z uvedbo stečajnega postopka izgubi poslovno sposobnost, fizični osebi pa se ta le omeji. Stečajni upravitelj jo zastopa le glede premoženja, ki sodi v stečajno maso (1. točka prvega odstavka 386. člena in 389. člen v zvezi z 224. členom ZFPPIPP), v mejah ostale poslovne sposobnosti pa je fizična oseba tudi pravdno sposobna.(2) Ker upnikova nedenarna terjatev ne sodi v dolžničino stečajno maso in zato nima vpliva na obseg stečajne mase in na poplačilo terjatev drugih upnikov v skladu z namenom postopka osebnega stečaja (382. člen ZFPPIPP), dolžničina upravičenja v zvezi s to terjatvijo niso prešla na stečajno upraviteljico.

4. Sodišče je zahtevo vročilo upniku in stečajni upraviteljici v postopku osebnega stečaja zoper dolžnico, ki nanjo nista odgovorila.

5. Zahteva za varstvo zakonitosti je dovoljena in utemeljena.

6. Ker revizija zoper odločbe, izdane v izvršilnem postopku, ni dovoljena (četrti odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi z 10. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju) in ker o vprašanju, ali je kljub začetku postopka osebnega stečaja mogoče voditi izvršbe zaradi izterjave upnikove terjatve v zvezi s premoženjem in drugimi pravicami, glede katerih poslovna sposobnost stečajnega dolžnika ni omejena, ni sodne prakse Vrhovnega sodišča, je zahteva za varstvo zakonitosti dovoljena (drugi in tretji 385. člena ZPP). Pri odločanju se je Vrhovno sodišče v skladu s prvim odstavkom 391. člena ZPP omejilo na preizkus kršitev, ki jih uveljavlja vrhovno državno tožilstvo v svoji zahtevi.

7. Zoper dolžnico je bila dovoljena izvršba na podlagi sodbe, s katero je bilo odpovedano najemno razmerje za stanovanje ter dolžnici naloženi izpraznitev stanovanja in njegova izročitev upniku v posest ter plačilo denarnega zneska. Predlog za izvršbo je bil vložen 1. 2. 2010. Sklep o izvršbi je postal pravnomočen 4. 3. 2010. Po ugotovitvi, da je bil zoper dolžnico 10. 7. 2009 začet postopek osebnega stečaja, je sodišče prve stopnje z navedenim dnem prekinilo postopek izvršbe zaradi izterjave upnikove denarne terjatve. Na podlagi dolžničine pritožbe je sodišče druge stopnje prekinilo tudi postopek izvršbe zaradi izpraznitve in izročitve stanovanja.

8. Stališče izpodbijanega sklepa, da ZFPPIPP v primeru začetka postopka osebnega stečaja nalaga prekinitev postopka izvršbe zaradi izpraznitve in izročitve nepremičnine, ki je last upnika, je zmotno.

9. ZFPPIPP v poglavju o skupnih pravilih o postopkih zaradi insolventnosti, med katere sodi tudi postopek osebnega stečaja, ureja posledice začetka takega postopka na izvršilne postopke. V skladu s prvim odstavkom 131. člena ZFPPIPP(3) po začetku postopka zaradi insolventnosti proti insolventnemu dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi, po prvem odstavku 132. člena ZFPPIPP pa se postopki izvršbe, ki so bili začeti pred začetkom postopka zaradi insolventnosti, z začetkom tega postopka prekinejo.(4) Vrhovno sodišče se strinja z argumentom izpodbijanega sklepa, da jezikovna razlaga teh določb omogoča sklep, da se določba nanaša na vse izvršilne postopke, ki tečejo zoper dolžnika v postopku osebnega stečaja. Napačen pa je drugi argument, ki ga sodišče temelji na 245. členu ZFPPIPP, da je dolžnica od začetka postopka zaradi insolventnosti poslovno nesposobna, ker so vsa upravičenja oziroma pooblastila prešla na stečajno upraviteljico, ki je imela od takrat dalje položaj zakonitega zastopnika. V skladu s 386. členom ZFPPIPP poslovna sposobnost stečajnega dolžnika ne preneha, ampak se omeji, in sicer tako, da ne more razpolagati s premoženjem, ki spada v stečajno maso. Smiselna razlaga 245. člena ZFPPIPP v postopku osebnega stečaja, ki jo narekuje 383. člen ZFPPIPP, tako pomeni, da stečajni upravitelj postane zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika le glede razpolaganja s tem premoženjem, ne pa glede razpolaganja z drugim premoženjem niti z drugimi pravicami.

10. Takò širokega razumevanja prvega odstavka 132. člena ZFPPIPP, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, ni mogoče utemeljiti niti z razlogom, zaradi katerega zakon ureja vpliv postopkov zaradi insolventnosti na izvršilne postopke in v okviru katerega v določenih primerih predvideva njihovo prekinitev. Te določbe služijo zagotovitvi namena stečajnega postopka, tj. hkratnega in enakomernega poplačila stečajnih upnikov iz stečajne mase (za postopek osebnega stečaja prim. prvi odstavek 382. člena ZFPPIPP). A contrario: če izvršilni postopek ne vpliva na obseg stečajne mase,(5) to ne more biti razlog za prekinitev postopka. Ker se na tak postopek ne nanaša niti omejitev dolžnikove poslovne – in posledično procesne – sposobnosti, odločanje o njegovem nadaljevanju ni odvisno od odločitev organov stečajnega postopka. Prekinitev postopka bi v takem primeru pomenila zastoj v postopku do zaključka postopka osebnega stečaja, ne da bi bil zato podan utemeljen razlog. Tak procesni položaj bi bil nesprejemljiv.

11. Iz navedenega izhaja, da prvega odstavka 132. člena ZFPPIPP ni mogoče razlagati le glede na jezikovni pomen določbe, ampak je treba upoštevati tudi umeščenost določbe v ureditev postopka osebnega stečaja in njen namen. Upoštevanje vseh navedenih argumentov narekuje sklep, da določba o prekinitvi izvršilnega postopka s pričetkom postopka osebnega stečaja ne velja za izvršilne postopke, ki tečejo za uveljavitev upnikove nedenarne terjatve, ki ne more vplivati na obseg stečajne mase in ki je zato v postopku osebnega stečaja tudi ni treba prijaviti.

12. Obravnavani primer je tak. S pravnomočno sodbo je prenehalo najemno razmerje, izvršba pa je bila dovoljena zaradi izročitve nepremičnine, ki je v lasti upnika. Izvršilni postopek se torej ne nanaša na premoženje dolžnice in posledično ne vpliva na obseg stečajne mase v postopku osebnega stečaja. Ker se omejitev dolžničine poslovne sposobnosti ne nanaša na ta dolg in posledično ni podlage za prevzem in nadaljevanje takega izvršilnega postopka s strani stečajnega upravitelja, bi prekinitev izvršilnega postopka pomenila zgolj zastoj v postopku do zaključka postopka osebnega stečaja. Tako razumevanje zakona ne bi bilo sprejemljivo.

13. Po navedenem je Vrhovno sodišče zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo ter sklep sodišča druge stopnje spremenilo tako, da se dolžničina pritožba zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi (prvi odstavek 380. člena ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena in drugim odstavkom 391. člena ZPP).

Op. št. (1): Sklep se sklicuje na Plavšak, ZFPPIPP z razširjenimi uvodnimi pojasnili, 2008, str. 116-119 in 183. Op. št. (2): Zahteva se sklicuje na Balažic, Neusklajenost določb ZPP z določbami ZFPPIPP v zvezi z osebnim stečajem, 4. dnevi insolvenčnega prava, 2011. Op. št. (3): Naslednji odstavki določajo izjeme od tega pravila, ki niso relevantne za odločitev v obravnavani zadevi.

Op. št. (4): Določba je bila spremenjena z ZFPPIPP-C (Uradni list RS, št. 52/2010). Ker se izpodbijani sklep opira na prej veljavno določbo in ker sprememba za odločitev v obravnavani zadevi ni pomembna, je v odločbi navedeno prej veljavno besedilo določbe.

Op. št. (5): V postopku osebnega stečaja je opredeljena v 389. členu v zvezi z 224. členom ZFPPIPP.