Jedro

Sodno pisanje je bilo pooblaščenki predlagateljice vročeno šele naknadno. Kljub prvotno napačni vročitvi se je pooblaščenka (oz. predlagateljica) pravočasno seznanila s sodnim pisanjem. Predlagateljica zato ni uspela izkazati, da bi ji bila v postopku na prvi stopnji odvzeta možnost obravnavanja.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II.Predlagateljica je dolžna nasprotnemu udeležencu povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 466,65 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog za zavarovanje dokazov zavrnilo (I.) in predlagateljici naložilo, da v roku 15 dni nasprotnemu udeležencu povrne njegove stroške postopka v višini 373,32 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2.Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku1 pritožuje predlagateljica. Predlaga ugoditev pritožbi, razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje. Kot bistveno očita, da je sodišče prve stopnje odgovor na predlog za zavarovanje dokaza nasprotne udeleženke vročalo zgolj predlagateljici in ne njeni pooblaščenki. S tem je kršilo 8. točko drugega odstavka 339. člena ZPP in stranki odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem. Neposredno vročanje stranki, ki ima pooblaščenca, po ustaljeni sodni praksi ni opravljeno veljavno in nasprotuje prvemu odstavku 137. člena ZPP.

3.Nasprotni udeleženec je v odgovoru na pritožbo predlagal njeno zavrnitev in priglasil stroške.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Prvi odstavek 137. člena ZPP določa, da se v primeru, ko ima stranka pooblaščenca, pisanja vročajo njemu in ne neposredno stranki. Drži, da v obravnavani zadevi predlagateljico zastopa pooblaščenka - odvetnica. V spisu je pooblastilo (priloga A1), ki je bilo vloženo že dne 2. 2. 2024 ob vložitvi predloga za zavarovanje dokazov oz. prvem procesnem dejanju, ki ga je odvetnica kot pooblaščenka opravila v imenu predlagateljice. Prav tako drži, da je bil odgovor na predlog za zavarovanje dokazov nasprotnega udeleženca sprva v vednost vročen (le) neposredno predlagateljici. Iz vročilnice k red. št. 5 izhaja, da ga je prejela dne 30. 4. 2024. Vendar iz spisovnih podatkov izhaja tudi, da je odvetnica dne 16. 5. 2024 po elektronski pošti sodišče prve stopnje obvestila, da je njena stranka pisanje sicer prejela, a da naj ga vročajo še njej kot pooblaščenki. Vročitev pisanja neposredno pooblaščenki dne 22. 5. 2024 je izkazana z vročilnico k red. št. 5.

6.Namen vročanja je na eni strani omogočiti naslovniku, da se seznani z opravljenim procesnim dejanjem sodišča ali stranke, in na drugi strani, da sodišče dobi o prejemu pošiljke zanesljiv dokaz, ki je pogoj za normalno razvijanje postopka. Kršitve predpisov o vročanju učinkujejo, če je bilo stranki zaradi njih kršeno načelo kontradiktornosti. Vendar formalnosti pri vročanju niso same sebi namen. Šesti odstavek 139. člena ZPP namreč jasno določa, da se na kršitev pravil o vročanju ni mogoče sklicevati, če naslovnik kljub kršitvi prejme pisanje. To zajema tudi primere, ko se naslovnik s pisanjem seznani na drug način (na primer z vpogledom v spis).2 Takrat se šteje, da je pomanjkljivost pri vročanju odpravljena. Toliko bolj to velja v primeru kot je obravnavani, ko je bilo pisanje pooblaščenki dejansko vročeno, čeprav naknadno.3 Kljub prvotno napačni vročitvi se je pooblaščenka (oz. predlagateljica) pravočasno seznanila s sodnim pisanjem.

7.Navedeno pomeni, da je bila procesna kršitev sanirana, pritožnica pa ni uspela izkazati, da bi ji bila v postopku na prvi stopnji odvzeta možnost obravnavanja. Zlasti upoštevaje, da gre za postopek po 264. členu ZPP in je bilo navedeno pisanje vročano (zgolj) v vednost.4

8.Ker kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo drugih uradoma upoštevnih kršitev, je bilo treba pritožbo zavrniti in sklep sodišča prve stopnje potrditi (2. točka 365. člena ZPP).

9.Predlagateljica s pritožbo ni uspela, zato je skladno s prvim odstavkom 154. člena ZPP v zvezi s 165. členom ZPP dolžna nasprotni stranki povrniti njene stroške pritožbenega postopka. In sicer je pritožbeno sodišče priznalo 625 točk za odgovor na pritožbo po tar. št. 22/1 OT v zvezi z 19/2-4 OT (pritožbeno sodišče ni priznalo priglašenih 1000 točk, pri čemer je osnovo za odmero nagrad v postopkih zavarovanja dokazov pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje), 12,5 točke za materialne stroške, skupno torej 637,5 točk, kar znaša 382,50 EUR, povečano za 22% DDV v višini 84,15 EUR, skupno 466,65 EUR. Pritožbeno sodišče priglašenih 100 točk za konferenco s stranko ter 200 točk za pregled listin ni priznalo, ker sta zajeti že v nagradi za sestavo odgovora na pritožbo.

-------------------------------

1

2

3

4