Jedro

Ker je novo motilno ravnanje bistveno različno od motilnega ravnanja, ugotovljenega v izvršilnem naslovu, upnik ne more predlagati izvršbe za novo motilno ravnanje na podlagi prejšnjega izvršilnega naslova.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožnik krije sam svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izvršbo, vložen zaradi ponovnega motenja posesti in to iz razloga, ker motilno dejanje ni bilo storjeno na isti ali podoben način.

Zoper sklep sodišča prve stopnje je vložil pritožbo upnik iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka, v kateri predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. V pritožbi navaja, da je z izvršilnim naslovom, to je sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. dolžnikoma naloženo, da morata odstraniti na dovozu do stanovanjske hiše S. 100 zabite kotne profile, v bodoče pa jima je bilo prepovedano s takšnimi ali podobnimi dejanji posegati v upnikovo neposredno posest nepremičnine parc. št. k.o. S. Dne

13.1.2004 pa sta dolžnika upniku ponovno preprečila dostop do njegove stanovanjske hiše in sicer tako, da sta zaprla pot na upnikovo parcelo ter tako preprečila izgradnjo vodovodnega priključka. Dejanje 23.1.2004 se od dejanja v izvršilnem naslovu razlikuje zgolj po sredstvu, s katerim je bilo motilno ravnanje storjeno. V izvršilnem dejanju je bilo motilno dejanje storjeno z zabijanjem količkov, dne 23.1.2004 pa s parkiranjem dostavnega avtomobila, vsebina in cilj motenja pa je bil isti. Ne drži tako ugotovitev sodišča prve stopnje, da sta dolžnika motila upnika tako, da tretjemu nista dovolila izvedbo vodovodnega priključka. Sodišče prve stopnje je s tem, ko je ugotovilo, da je upnik moten v posesti, da pa se motitveno dejanje bistveno razlikuje od motitvenega ravnanja iz izvršilnega naslova, storilo bistveno kršitev postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je s takšno ugotovitvijo sama s sabo v nasprotju.

Pritožba ni utemeljena.

Ugotovitev sodišča prve stopnje, da se dejanje dolžnika 23.1.2004 bistveno razlikuje od motilnega ravnanja, ugotovljenega v izvršilnem naslovu, je točna. S tem, ko je ugotovilo, da je bilo motilno ravnanje storjeno dne 23.1.2004 bistveno različno od motilnega ravnanja, ugotovljenega v izvršilnem naslovu, je zgolj utemeljilo, da ni enega od pogojev, določenih v 229. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju, na podlagi katerega se lahko ob ponovnem motenju posesti dovoli izvršba na podlagi že prej izdanega izvršilnega naslova; in to pogoja, da se novo motilno ravnanje bistveno ne razlikuje od prejšnjega motilnega ravnanja. Pritožba zato nima prav, da je takšna ugotovitev sama s sabo v nasprotju in da je s tem podana bistvena kršitev postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Predmet motilnega ravnanja, ugotovljenega v izvršilnem naslovu je, da sta dolžnika motila upnika v posesti dostopa poti do hiše na tak način, da sta na dovozno pot zabila železne količke. V dejanju

23.1.2004 pa ni šlo za preprečitev dostopa po dovozni poti, pač pa za preprečitev zgraditve vodovodnega priključka. To jasno izhaja iz postavljenega zahtevka v izvršilnem predlogu. Vsekakor gre za dve kvalitativno različni dejanji, ki se v bistvenih okoliščinah ne pokrivata. V določilu 229. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju zato ni podlage za dovolitev predlagane izvršbe. Pritožbo upnika je bilo zato zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).