Jedro

Sodišče prve stopnje je zato na glavni obravnavi še pred začetkom obravnavanja glavne stvari v skladu s tretjim odstavkom 44. člena ZPP s sklepom pravilno ugotovilo vrednost spornega predmeta v višini 8,000.000,00 SIT. Kljub temu pa je sodišče prve stopnje ugovor tožene stranke glede stvarne nepristojnosti okrajnega sodišča zavrnilo. Ker so v skladu s prvim odstavkom 32. člena ZPP za sojenje v sporih o premoženjskopravnih zahtevkih, če vrednost spornega predmeta presega 2 milijona SIT, pristojna okrožna sodišča, hkrati pa v obravnavani zadevi ne gre za spor take vsebine, v katerem bi bila v skladu z drugim odstavkom 30. člena ZPP ne glede na vrednost spornega predmeta vselej pristojna okrajna sodišča, je opisana odločitev sodišča prve stopnje o svoji stvarni pristojnosti procesnopravno napačna.

Izrek

Pritožbi tožeče stranke se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva odstopi Okrožnemu sodišču v, da opravi novo glavno obravnavo.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke na razvezo izročilne pogodbe, ki sta jo dne 17.7.2000 v pisarni notarja sklenili tožeča stranka kot izročevalka in tožena stranka kot prevzemnik. Sodišče prve stopnje je namreč zaključilo, da niso podani pogoji, ki jih za razvezo izročilne pogodbe predpisuje Zakon o dedovanju - ZD, saj tožnica o svoji preselitvi v izročeno hišo toženca ni obvestila, kar pa je bil po sklenjeni izročilni pogodbi pogoj za začetek nudenja dosmrtne popolne oskrbe v izročeni hiši s strani toženca; prav tako tožnica toženca po preselitvi ni nikoli pozvala na izpolnjevanje obvez po izročilni pogodbi. V posledici navedene odločitve o glavni stvari je sodišče prve stopnje tožeči stranki naložilo, da je dolžna toženi stranki povrniti nastale pravdne stroške v višini 620.305,00 SIT s pp.

Zoper prvostopno sodbo se pravočasno pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov s pritožbenim predlogom na razveljavitev izpodbijane sodbe in odstop zadeve v reševanje Okrožnemu sodišču kot pristojnemu sodišču. Pritožnica izpostavlja, da je sodišče prve stopnje že na prvem naroku za glavno obravnavo ugotovilo vrednost spornega predmeta v višini 8,000.000,00 SIT, kljub temu pa je sodišče prve stopnje ugovor tožene stranke glede stvarne nepristojnosti sodišča prve stopnje, ki je bila med pravdnima strankama nesporna, neutemeljeno zavrnilo, s čimer je zagrešilo absolutno bistveno kršitev procesnih pravil iz 4. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP. Sodišče prve stopnje je tudi zmotno ugotovilo dejansko stanje, ko je zaključilo, da tožnica toženca ni obvestila o preselitvi v izročeno hišo, in ni pozvala na izpolnjevanje pogodbe. Ravno nasprotno je namreč mogoče zaključiti na podlagi kritične presoje izpovedb prič v povezavi s tožničino izpovedbo. V čem vidi zmotno uporabo materialnega prava pritožnica ne pove.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče druge stopnje ob uradnem preizkusu zadeve v smislu drugega odstavka 350. člena ZPP ter v okviru v pritožbi uveljavljanih pritožbenih razlogov zaključuje, da je sodišče prve stopnje z zavrnitvijo ugovora tožene stranke glede stvarne nepristojnosti okrajnega sodišča zagrešilo v pritožbi izpostavljeno absolutno bistveno kršitev procesnih pravil iz 4. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožbeni pregled zadeve namreč pokaže, da je že v odgovoru na tožbo, v kateri je bila vrednost spornega predmeta označena na 1 milijon SIT, tožena stranka ugovarjala tako določeni sporni vrednosti. Le-ta naj bi po mnenju tožene stranke znašala vsaj 5 milijonov SIT, zato je predlagala, naj sodišče prve stopnje določi sporno vrednost v taki višini ter zadevo odstopi v nadaljnje reševanje Okrožnemu sodišču v . Z navedenim se je strinjala tudi tožeča stranka, saj je prvotna ocena sporne vrednosti na 1 milijon SIT le odraz zaradi odmere davka prenizko določene vrednosti izročnine v izročilni pogodbi. Vrednost sporne nepremičnine, katere vrnitev se v posledici razveljavitve izročilne pogodbe zahteva s predmetno pravdo, pa po mnenju tožnice znaša 8 milijonov SIT. Sodišče prve stopnje je zato na glavni obravnavi še pred začetkom obravnavanja glavne stvari v skladu s tretjim odstavkom 44. člena ZPP s sklepom pravilno ugotovilo vrednost spornega predmeta v višini 8,000.000,00 SIT. Kljub temu pa je sodišče prve stopnje ugovor tožene stranke glede stvarne nepristojnosti okrajnega sodišča zavrnilo. Ker so v skladu s prvim odstavkom 32. člena ZPP za sojenje v sporih o premoženjskopravnih zahtevkih, če vrednost spornega predmeta presega 2 milijona SIT, pristojna okrožna sodišča, hkrati pa v obravnavani zadevi ne gre za spor take vsebine, v katerem bi bila v skladu z drugim odstavkom 30. člena ZPP ne glede na vrednost spornega predmeta vselej pristojna okrajna sodišča, je opisana odločitev sodišča prve stopnje o svoji stvarni pristojnosti procesnopravno napačna. Ker pa je sodišče prve stopnje kljub svoji stvarni nepristojnosti zadevo vsebinsko obravnavalo in izdalo izpodbijano sodbo, je utemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje odločalo o tožbenem zahtevku, za katerega je stvarno pristojno višje sodišče iste vrste ali sodišče druge vrste (absolutna bistvena kršitev procesnih pravil iz 4. točke drugega odstavka 339. člena ZPP). Na to procesno kršitev sicer sodišče druge stopnje v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP ne pazi po uradni dolžnosti, ampak le na zahtevo stranke, slednja pa je bila v pritožbi tožeče stranke izrecno podana.

Ugotovljena procesna kršitev je v skladu s prvim odstavkom 354. člena ZPP narekovala razveljavitev izpodbijane sodbe in odstop zadeve stvarno in krajevno pristojnemu Okrožnemu sodišču. Slednje sodišče naj v celoti izvede nov pravdni postopek, vsebinsko pretrese zadevo in ob zaključku dokaznega postopka izda ustrezno odločitev.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se v skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP pridrži za končno odločbo.