Jedro

Položaj stranke v upravnem sporu je pogojen z njenim procesnim položajem v upravnem postopku.

Tožeča stranka je v upravnem postopku vložila zahtevo za vstop v postopek kot stranska udeleženka in je tožena stranka njeno zahtevo zavrnila. Zoper sklep o zavrnitvi zahtevka za vstop v postopek je vložila tožbo v upravnem sporu, ki je bila s sodbo zavrnjena. O udeležbi tožeče stranke v upravnem postopku je torej odločeno z dokončno in pravnomočno odločbo. To pomeni, da v tem upravnem sporu ni aktivno legitimirana za vložitev tožbe.

Izrek

I.Tožba se zavrže.

II.Tožeča stranka trpi sama svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1.Tožena stranka je z izpodbijanim upravnim aktom investitorju T., d. d. Celje, izdala gradbeno dovoljenje za novogradnjo zahtevnega objekta za cestne ureditve in gradnjo objektov ter pripadajoče komunalne infrastrukture na območju priključka Gaberke - sklop D v sklopu izgradnje državne ceste pod klasifikacijsko št. CSI 21111 - Avtoceste, hitre ceste in glavne ceste na nepremičninah parcele 1217/4, 1217/7, 1282/4, 1282/5, 1282/6, 336/9, 336/10, 338/2, 339/8, 339/11, 340, 341/1, 341/2, 351/1, 351/2, 351/3, 356/2, 357/3, 368/2, 375/3, 375/6, vse katastrska občina ..., in parcele 1069/9, 1069/13, 1071/5, 1071/7, 1072/11, 1072/12, 1072/16, 1085/9, 1115/27, 1115/28, 1115/30, 1115/31, 1115/32, 1115/34, 1382/2, vse katastrska občina ... Določila je tudi obseg objektov, deviacij cest in poti, križišč, komunalne infrastrukture, zunanje ureditve in gradbišča, na katere se gradbeno dovoljenje nanaša, navedla mnenja pristojnih organov in organizacij h gradnji ter določila pogoje gradnje.

2.Tožeča stranka je zoper izpodbijani akt vložila tožbo iz razloga, ker v upravnem postopku ni bil uporabljen 147. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Navajala je, da je v postopku vložila zahtevek, da se ji prizna status stranke v postopku oziroma status stranskega udeleženca. Tožena stranka je s sklepom navedeni zahtevek tožeče stranke zavrnila. Tožeča stranka je na Upravno sodišče Republike Slovenije, Oddelek v Celju, vložila tožbo za odpravo sklepa o zavrnitvi zahtevka za vstop v postopek izdaje gradbenega dovoljenja. Tožba se obravnava pod opr. št. IV U 43/2020. Tožeča stranka je zatrjevala, da gre za predhodno vprašanje in bi morala tožena stranka zaradi opisanih okoliščin prekiniti postopek za izdajo gradbenega dovoljenja do pravnomočne rešitve zahtevka za status stranskega udeleženca tožeče stranke v postopku izdaje napadenega gradbenega dovoljenja, vendar takega sklepa ni izdala, temveč je izdala izpodbijano odločbo o gradbenem dovoljenju. Tožeča stranka je predlagala, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo. Zahtevala je še povrnitev stroškov upravnega spora v pavšalni višini 200,00 EUR.

3.Tožena stranka je v odgovoru na tožbo navajala, da je tožeča stranka v upravnem postopku med drugim podala zahtevo za vstop v postopek izdaje gradbenega dovoljenja za gradnjo na odseku državne ceste Velenje jug - Slovenj Gradec jug, sklop D - Gaberke. Upravni organ je o zahtevi odločil s sklepom št. 35105-53/2019 z dne 28. 1. 2020 in sicer tako, da je zahtevo kot neutemeljeno zavrnil. Sklep je bil tožeči stranki vročen 3. 2. 2020 in je z vročitvijo postal dokončen. Upravni organ je nato nadaljeval s postopkom izdaje gradbenega dovoljenja in o zahtevi investitorja odločil 6. 3. 2020 z izdajo gradbenega dovoljenja št. 35105-53/2019/28 1096-05. Glede na dejstvo, da je upravni organ sam odločil o zahtevi tožeče stranke za priznanje statusa stranskega udeleženca v postopku, ni podlage za reševanje predhodnega vprašanja niti za prekinitev postopka. Navedbe tožeče stranke so tako brez pravne podlage. Tožena stranka je menila, da je tožba neutemeljena in je predlagala njeno zavrnitev.

K I. točki izreka

4.Tožba ni dopustna.

5.Sodišče tožbo v upravnem sporu vsebinsko obravnava le, če so izpolnjene vse predpostavke, ki jih za to predpisuje zakon. Ena od procesnih predpostavk, ki preprečuje pričetek in tek sodnega postopka, je po določbah Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tudi, če tožeča stranka v tožbi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma, če po tem zakonu ne more biti stranka (3. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1). Stranke v upravnem sporu so tožeča stranka, tožena stranka in prizadeta oseba s položajem stranke, če tako določa zakon (16. člen ZUS-1). Tožeča stranka je lahko le oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta (prvi odstavek 17. člena ZUS-1).

6.Sodna praksa je o tem, da je položaj stranke v upravnem sporu pogojen z njenim procesnim položajem v upravnem postopku, ustaljena. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v številnih odločbah poudarilo, da lahko oseba ustrezen položaj, ki ji v kasnejšem upravnem sporu zagotavlja položaj tožeče stranke, doseže le v upravnem postopku. Položaj stranskega udeleženca lahko oseba doseže v upravnem postopku pod pogoji iz 43. člena ZUP in po postopku iz 142. oziroma 229. člena ZUP. Zoper dokončen sklep, s katerim je bila osebi zavrnjena pravica do udeležbe v postopku izdaje upravnega akta, lahko vloži tožbo tista oseba, kateri je bila pravica do udeležbe v postopku s tem sklepom zavrnjena (drugi odstavek 17. člena ZUS-1). V primeru, da je postopek prej končan, lahko predlaga obnovo (9. točka 260. člena ZUP). Navedeno pomeni, da mora biti vprašanje, ali se nekdo lahko udeleži (tujega) postopka, rešeno med upravnim postopkom. S tem je zagotovljena pravica do pravnega sredstva in/ali sodnega varstva. Pri tem ni pomembno, ali bi oseba morala biti udeležena v upravnem postopku. Položaja tožeče stranke v upravnem sporu ni mogoče priznati na podlagi določb ZUP ali na podlagi določb materialnih predpisov, ki določajo, kdaj ima oseba pravni interes za udeležbo v postopku. Odločilno je, ali je oseba bila stranka ali stranski udeleženec. Sodišče zato v predhodnem preizkusu tožbe ne preverja, ali bi tožeča stranka morala imeti položaj stranke ali stranskega udeleženca v upravnem postopku, temveč zgolj, ali je tak položaj formalno imela.

7.V tožbi je tožeča stranka sama izpostavila, da je v upravnem postopku vložila zahtevo za vstop v postopek kot stranska udeleženka in da je tožena stranka njeno zahtevo zavrnila. Navajala je še, da je zoper sklep o zavrnitvi zahtevka za vstop v postopek vložila tožbo pred tukajšnjim sodiščem. Ker sodišče na izpolnjevanje procesnih predpostavk, določenih v prvem odstavku 36. člena ZUS-1, pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 36. člena ZUS-1), je navedbe tožeče stranke preverilo. Sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka v upravnem sporu IV U 43/2020 res izpodbijala sklep tožene stranke, št. 35105-53/2019/16 z dne 28. 1. 2020, s katerim je tožena stranka zavrnila zahtevo tožeče stranke za vstop v postopek izdaje gradbenega dovoljenja za gradnjo cestne ureditve, objektov in pripadajoče komunalne infrastrukture na območju priključka Gaberke - sklop D v sklopu izgradnje državne ceste pod klasifikacijsko št. CSI 21111 - Avtoceste, hitre ceste in glavne ceste. Sodišče je v zadevi že odločilo s sodbo IV U 43/2020-15 z dne 15. 9. 2023, s katero je tožbo zavrnilo. Zoper tako odločitev redno pravno sredstvo ni dovoljeno (73. člen ZUS-1).

8.O udeležbi tožeče stranke v upravnem postopku je odločeno z dokončno in pravnomočno odločbo (224. in 225. člen ZUP). Tožbene trditve, da bi morala tožena stranka do rešitve upravnega spora o zakonitosti odločbe, s katero je odločeno o vstopu tožeče stranke v upravni postopek, sam upravni postopek prekiniti, so tako pravno nepomembne. Sodišče pa dodaja, da gre pri odločanju o stranski udeležbi za postopkovno vprašanje, za rešitev katerega je vselej pristojen organ, ki vodi konkretni postopek, medtem ko je predhodno vprašanje, glede katerega ZUP uzakonja možnost prekinitve postopka, samostojna pravna celota, ki spada v pristojnost sodišča ali drugega organa in od katere rešitve je odvisna odločitev o upravni zadevi (glavni stvari). Procesno vprašanje tako ne more predstavljati predhodnega vprašanja v smislu določbe prvega odstavka 147. člena ZUP.

9.Po navedenem sodišče zaključuje, da tožeča stranka v upravnem postopku, v katerem je bil izdan izpodbijani upravni akt, ni imela položaja stranke ali stranskega udeleženca. To pa pomeni, da tožeča stranka glede na prvi odstavek 17. člena ZUS-1 v tem upravnem sporu ni aktivno legitimirana za vložitev tožbe. Sodišče je zato tožbo iz razloga, ker tožeča stranka po določbah ZUS-1 ne more biti stranka upravnega spora, zavrglo (3. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1).

10.Sodišče v predmetni zadevi glavne obravnave ni izvedlo. Ta se izvede za namen vsebinske obravnave zadeve, do katere pa ni prišlo, saj je tožba zavržena zaradi neizpolnjevanja procesne predpostavke. Poleg tega vprašanje, ali je imela tožeča stranka v upravnem postopku položaj stranke ali stranskega udeleženca, ni terjalo ustnega obravnavanja, ker dejstva, ki se nanašajo na priznanje položaja tožeče stranke kot stranske udeleženke v upravnem postopku, med strankama niso bila sporna. V takih primerih pa ZUS-1 dopušča odločanje brez glavne obravnave (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

K II. točki izreka

11.V skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1 v primeru, ko sodišče tožbo zavrže, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka. Na podlagi navedenega določila je sodišče o priglašenih stroških tožeče stranke odločilo tako, kot izhaja iz II. točke izreka tega sklepa.

-------------------------------

1Prim. VSRS sklep I Up 9/2022 z dne 23. 3. 2022, VSRS sklep I Up 56/2020 z dne 30. 9. 2020, VSRS sklep I Up 106/2020 z dne 24. 4. 2021 idr.

2Prim. VSRS sklep I Up 165/2020 z dne 14. 4. 2021, VSRS sklep I Up 207/2019 z dne 3. 6. 2020, VSRS sklep I Up 56/2020 z dne 30. 9. 2020, VSRS sklep I Up 54/2019 z dne 11. 12. 2019 idr.

Zveza

Zakon o upravnem sporu (2006) - ZUS-1 - člen 16, 17, 17/1, 36, 36/1, 36/1-3 Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 43, 142, 229

Pridruženi dokumenti

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.