Jedro

Invalidnina se po 180. čl. ZPIZ izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ 6 mesecev za nazaj. Glede na to, da se je postopek pri tožencu pričel 7.4.1994, ko je bil pri njem vložen predlog tožnikovega zdravnika za medicinsko izvedenstvo, je tožnik upravičen do izplačevanja invalidnine šele od 1.11.1993 dalje, ne pa od 8.6.1992 dalje, ko se je tožnik poškodoval pri delu.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da se v 3. odst. izreka za besedama "na mesec" dodajo besede "od 1.11.1993 dalje" ter da se iz 3. odst. izreka sodbe črtajo vse alinee od 1. do vključno 13.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je razsodilo, da se delno ugodi tožnikovemu zahtevku, da mu gre invalidnina za 40 % telesno okvaro, ki je posledica nesreče pri delu od 9.6.1992 dalje in da mu je toženec dolžan izplačati zapadle zneske invalidnine s predpisanimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti posameznega zneska do plačila, vse v 8 dneh pod izvršbo. Razveljavilo je odločbi toženca, št. I-4.040.275 z dne 3.10.1994 in z dne 2.8.1995. Nadalje je tožniku (3. odst. izreka sodbe) priznalo za 40 % telesno okvaro, nastalo zaradi poškodbe pri delu 8.6.1992 pravico do invalidnine od 8.6.1992 dalje v mesečnih zneskih, ki jih je tudi po višini določilo za obdobje od 8.6.1992 do 1.2.1998. Izreklo je tudi, da je toženec dolžan tožniku zapadle zneske invalidnine izplačati v 8 dneh po pravnomočnosti sodbe sodišča prve stopnje, tekoče zneske invalidnine pa izplačevati s pripadajočimi uskladitvami v mesečnih zneskih za nazaj. Kar pa je zahteval tožnik več, je zavrnilo.

Zoper sodbo se pritožuje toženec zaradi zmotno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter posledično napačne uporabe materialnega prava. Iz obrazložitve pa je jasno, da izpodbija sodbo samo deloma in sicer samo glede datuma, od katerega dalje je tožnik upravičen do izplačila invaidnine za navedeno telesno okvaro ter da se glede tega pritožuje zaradi napačne uporabe materialnega prava.

Pritožba je utemeljena.

Prvostopenjsko sodišče je pravilno, kar poudarja tudi pritožba, kot datum, s katerim je priznalo pravico do invalidnine za telesno okvaro, glede na določbe 171. čl. Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 12/92 - 54/98), upoštevalo 8.6.1992. Pri določitvi datuma, od katerega dalje je tožnik upravičen do izplačevanja invalidnine, pa ni upoštevalo, na kar upravičeno opozarja pritožba, določbe 180. čl. zakona. Po njej se invalidnina izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za 6 mesecev za nazaj. Iz toženčevega spisa, št. 4.040.275, ki ga je pribavilo že sodišče prve stopnje, jasno izhaja, da se je postopek za oceno telesne okvare pričel pri tožencu dne 7.4.1994, ko je bil pri njem vložen predlog tožnikovega zdravnika za medicinsko izvedenstvo, datiran s 15.3.1994. Torej je datum vložitve zahteve iz 180. čl. zakona 7.4.1994 in je tožnik glede na isto že citirano določbo upravičen do izplačevanja invalidnine šele od 1.11.1993 dalje, ne pa že od 8.6.1992, kot je to odločilo prvostopenjsko sodišče. Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo ter na podlagi 4. tč. 373. čl. Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. SFRJ, št. 4/77 - 35/91), ki se na podlagi zakona uporablja v R Sloveniji in glede na določbo 1. odst. 14. čl. Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 19/94) tudi v postopku pred temi sodišči, sodbo v izpodbijanem delu spremenilo, kot je razvidno iz izreka sodbe pritožbenega sodišča in s tem kot datum, od katerega dalje je tožnik upravičen do izplačevanja invalidnine za telesno okvaro, upoštevalo 1.11.1993.