Jedro

Glede na že opisano težo obravnavanega kaznivega dejanja, že izpostavljen način izvršitve ter obdolženčeva vztrajnost pri izvrševanju ter njegovo obsežno predkaznovanost, pa obdolženec tudi nikakor ne more biti deležen zaupanja potrebnega za izrek pogojne obsodbe ali nižje zaporne kazni.

Izrek

I. Pritožba zagovornika obdolženega J.B. se zavrne kot neutemeljena in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Obdolženi J.B. se oprosti plačila stroškov pritožbenega postopka, stroški obdolžencu po uradni dolžnosti postavljenega zagovornika se izplačajo iz proračunskih sredstev.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obdolženega J.B. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), za kar mu je izreklo kazen deset mesecev zapora, v izrečeno kazen pa mu je vštelo tudi čas prestan v priporu. V skladu s četrtim odstavkom 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je bilo odločeno tudi, da se obdolženec oprosti plačila stroškov kazenskega postopka, v skladu s 97. členom ZKP pa tudi, da potrebni izdatki in nagrada zagovornika obremenjujejo proračun.

2. Zoper takšno sodbo se je zaradi odločbe o kazenski sankciji ter zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v okviru odločbe o kazenski sankciji, pritožil obdolženčev zagovornik s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da obdolžencu izreče pogojno obsodbo z varstvenim nadzorom, podrejeno pa, da mu bistveno omili kazen.

3. Pregled zadeve na pritožbeni stopnji je pokazal, da pritožba ni utemeljena.

4. Nikakor ni mogoče soglašati s pritožbenimi navedbami, da je prvostopno sodišče obdolžencu, ki je sicer krivdo priznal, sodišče pa je priznanje sprejelo, izreklo kazen, ki ni sorazmerna s storjenim kaznivim dejanjem, prav tako pa tudi ne drži, da je prvostopno sodišče dalo premajhno težo olajševalnim okoliščinam, kar v pritožbi izpostavlja obdolženčev zagovornik.

5. Sodišče prve stopnje je obdolžencu glede na težo kaznivega dejanja, način izvršitve in glede na obdolženčevo vztrajnost pri izvrševanju kaznivega dejanja, pri odmeri kazni v obilni meri upoštevalo olajševalne okoliščine, tako da so v zadostni meri prišle do izraza tudi tiste, ki jih v pritožbi izpostavlja pritožnik. Obdolžencu, ki je bil že velikokrat pravnomočno obsojen, tudi zaradi izvrševanja istovrstnih kaznivih dejanj, kar izhaja tudi iz obsežnega, kar pet strani obsegajočega izpiska iz kazenske evidence, je namreč izreklo zgolj desetmesečno zaporno kazen.

6. Obdolženec je kaznivo dejanje na škodo svojih staršev izvrševal daljše časovno obdobje, več mesecev in to skoraj vsakodnevno, pri čemer je starša zmerjal, jima grozil, da ju bo ubil, raztrgal, ustrelil, zlomil tilnik in zadušil …, pljuval jima je v hrano, jima nasilno jemal denar, mater brcnil, očeta udaril, nanj je zlil tudi vrelo vodo, proti materi pa je vrgel tudi nož … Ob takšnem ravnanju obdolženca, sicer podrobneje opisanem v izreku izpodbijane sodbe, pa se pritožbene navedbe obdolženčevega zagovornika v smeri, da obdolženec ni izvajal hujše oblike fizičnega ali psihičnega nasilja v družini, pokažejo na meji resnega. Glede na že opisano težo obravnavanega kaznivega dejanja, že izpostavljen način izvršitve ter obdolženčeva vztrajnost pri izvrševanju ter njegovo obsežno predkaznovanost, pa obdolženec tudi nikakor ne more biti deležen zaupanja potrebnega za izrek pogojne obsodbe ali nižje zaporne kazni, za kar se v pritožbi zavzema obdolženčev zagovornik. Ni namreč mogoče spregledati, da so bile pogojne obsodbe obdolžencu že dosedaj večkrat izrečene, pa nanj več kot očitno niso prav nič vplivale, tako kot skuša to v pritožbi prikazati zagovornik, saj je obdolženec vedno znova izvrševal kazniva dejanja. Obdolženčevo psihično stanje in jemanje lexaurina ter apaurina ter tudi ostalo, kar v pritožbi izpostavlja zagovornik, pa tudi nima take teže, da bi lahko to kakorkoli vplivalo na spremembo obdolžencu na prvi stopnji izrečene zaporne kazni.

7. Po oceni pritožbenega sodišča je torej obdolžencu na prvi stopnji izrečena zaporna kazen povsem primerna in pravična in je nikakor ne gre spreminjati v korist obdolženca, za kar se zavzema pritožnik.

8. Iz navedenih razlogov, in ker pritožbeno sodišče tudi pri uradnem preizkusu napadene sodbe ni ugotovilo kršitev zakona iz prvega odstavka 383. člena ZKP, je o pritožbi obdolženčevega zagovornika odločilo, kot izhaja iz izreka te sodbe.

9. Iz istih razlogov kot sodišče prve stopnje, je tudi pritožbeno sodišče obdolženca oprostilo plačila stroškov pritožbenega postopka (četrti odstavek 95. v zvezi s prvim odstavkom 98. člena ZKP).