Jedro

Pri obveznem dvostopenjskem postopku – dokončni odločitvi družbenikov, gre za specifično situacijo, ko poslovodja zavrne zahtevo po informacijah ali vpogledu v knjige in listine, če je po njegovi presoji verjetno, da bi jih družbenik uporabil z namenom, ki je v nasprotju z interesi družbe in bi s tem družbi ali z njo povezani družbi prizadel občutno škodo, ne pa tu v primeru zavrnitve iz drugih razlogov. Zahteva po odločitvi družbenikov predpostavlja poslovodjevo zavrnitev družbenikove zahteve po posredovanju informacij. Če te zavrnitve ni, ker poslovodja na informacijsko zahtevo družbenika sploh ne odgovori, pa sklep družbenikov ne more biti procesna predpostavka za sodno uveljavljanje družbenikove informacijske pravice. Tedaj je treba družbeniku priznati pravni interes za začetek sodnega postopka.

ZGD-1 ne določa pravil, na kakšen način mora družbenik poslovodji družbe posredovati zahtevo za posredovanje informacij o zadevah družbe. Zato je presoja, kdaj je bil poslovodja družbe seznanjen z zahtevo družbenika, odvisna od tega, kakšen je običajen način komuniciranja med poslovodjo in družbeniki.

Družbenikova pravica do informacij o zadevah družbe se ne izčrpa zgolj z možnostjo vpogleda v knjige in spise družbe, pač pa družbenik lahko zahteva tudi informacijo v zvezi s poslovodjevim vrednotenjem posameznih zadev družbe in zato tudi pojasnila v zvezi s posameznimi poslovnimi odločitvami.

Če poslovodja neupravičeno ne zagotoviti družbeniku informacije o zadevah družbe, krši načelo opravljanja svojih nalog s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (I. in III. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožnik je dolžan predlagatelju povrniti 585,60 EUR stroškov odgovora na pritožbo v 8 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče odločilo: „I. Ugodi se predlogu predlagatelja, ki se glasi: „Nasprotni udeleženec A. d.o.o. je dolžan v roku 2 dni od prejema tega sklepa predlagatelju A. G. posredovati informacije in dovoliti vpogled v listine ter mu izročiti fotokopije ali omogočiti fotokopiranje dokumentacije, kot sledi v naslednjih točkah:

1. informacijo o razlogih, zakaj družba A. d.o.o. ni plačala zapadlih obveznosti do banke X, po kreditnih pogodbah;

2. informacijo o tem, kaj je družba A. d.o.o. storila, da bi zaščitila svoje ekonomske in pravne interese v navedenem položaju (ko je imela neplačane zapadle obveznosti do banke X);

4. informacijo o tem, zakaj A. G. ni bil kot družbenik družbe A. d.o.o. seznanjen z informacijami, da je družba A. d.o.o. izpostavljena konkretnemu tveganju unovčitve zavarovanja – prodaje zastavljenih poslovnih deležev v družbi B. d.o.o., katerih imetnik je A. d.o.o. 5. informacija o tem, ali so že znani potencialni kupci poslovnih deležev B. d.o.o. in kdo so;

6. informacijo o tem, ali je dogovorjen vrstni red unovčenja zavarovanj in kakšen je;

7. informacijo o tem, kakšna so jamstva (osebna ali stvarna) družb A. d.o.o. in (ločeno) B. d.o.o. za obveznosti družbe R. d.o.o., osebe S. M. katerekoli druge osebe, za vsako zavarovanje se zahteva naslednje podatke: znesek zavarovane terjatve in obresti, datum zapadlosti, kako je terjatev zavarovana, kakšno je zavarovanje A. d.o.o./B. d.o.o.;

8. informacije glede unovčitve zavarovanj kreditov banke X družbi A. d.o.o. in informacije o vseh dogovorih z banko X. glede kreditov družbe R. d.o.o. ter glede zavarovanj teh kreditov in unovčitve zavarovanj teh kreditov;

9. kopije vse pisne korespondence med banko X in A. d.o.o. ali S. M. ali R. d.o.o. (glede tistih kreditnih pogodb, kjer je A. d.o.o. stranka pogodbe);

12. naslednje informacije o finančnem položaju B. d.o.o. na dan 3. 6. 2013 (ali na dan 31. 5. 2013, s posebnim opozorilom glede sprememb do dne predložitve podatkov): - Pasiva: vsi krediti, finančne obveznosti, obveznosti iz poslovanja, reodkupne pogodbe in opcije, rezervacije,

vse izvenbilančne obveznosti (ločeno nepogojen in pogojne, z navedbo pogojev), vsa bilančna in izvenbilančna jamstva v dobro tretjih oseb, vse drugo.

- Aktiva: denarna sredstva, kratkoročne finančne naložbe, dolgoročne finančne naložbe, terjatve iz poslovanja in finančne terjatve, vse drugo.

- Neto saldo denarna sredstva v podjetju - Posebej: denar na računih; - Posebej: denar od prodaje obveznic v KDD sklad (cca. 300.000,oo EUR) - Posebej: plačila id družbe C. d.d. na podlagi Pogodbe o prenosu z dne 30. 11. 2012; - Posebej: drugi razni prilivi v posledici izvršitve Pogodbe o prenosu z dne 30. 11. 2012 in/ali spremembe dejavnosti B. d.o.o. (v širšem smislu).

II. V preostalem delu, to je v naslednjih točkah predloga:

3. informacijo o tem, zakaj družba B. d.o.o. v primeru, da je imela na voljo razpoložljiva finančna sredstva v obdobju med 30. 11. 2012 do datuma odgovora na to zahtevo po informacijah, ni odobrila posojila ali jamstva svoji matični družbi A. d.o.o. za poplačilo celotne ali delne obveznosti v skladu s kreditno pogodba z banko X, zapadlo z dne 30. 4. 2013;

8. informacijo o vseh dogovorih z banko X glede kreditov družbi A. d.o.o. in zavarovanj teh kreditov;

10. kopijo morebitne cenitve poslovnih deležev družbe B. d.o.o.;

11. naslednje informacije o finančnem položaju A. d.o.o. na dan 3. 6. 2013 (ali na dan 31. 5. 2013, s posebnim opozorilom glede sprememb do dne predložitve podatkov): - Pasiva: vsi krediti, finančne obveznosti, obveznosti iz poslovanja, reodkupne pogodbe in opcije, rezervacije,

vse izvenbilančne obveznosti (ločeno nepogojen in pogojne, z navedbo pogojev), vsa bilančna in izvenbilančna jamstva v dobro tretjih oseb, vse drugo.

- Aktiva: denarna sredstva, kratkoročne finančne naložbe, dolgoročne finančne naložbe, terjatve iz poslovanja in finančne terjatve, vse drugo.

- Neto saldo denarna sredstva v podjetju“ pa se zavrne.

III. Nasprotni udeleženec je dolžan predlagatelju povrniti stroške tega postopka v višini 1.058,90 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila.

2. Zoper I. in III. točko izreka sklepa se je pravočasno pritožil nasprotni udeleženec, uveljavljal pa je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in predlagal spremembo izpodbijanega dela sklepa z zavrnitvijo predloga predlagatelja s stroškovno posledico.

3. V odgovoru na pritožbo je predlagatelj predlagal zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. ZGD-1 ne določa pravil, na kakšen način mora družbenik poslovodji družbe posredovati zahtevo za posredovanje informacij o zadevah družbe. Zato je presoja, kdaj je bil poslovodja družbe seznanjen z zahtevo družbenika, odvisna od tega, kakšen je običajen način komuniciranja med poslovodjo in družbeniki. Prvostopenjsko sodišče pravilno ugotavlja, da nasprotni udeleženec ni prerekal trditve predlagatelja, da je bilo komuniciranje med predlagateljem in nasprotnim udeležencem oziroma njegovim poslovodjem po elektronski pošti preko naslova poslovodje običajen oziroma uveljavljen način komuniciranja. Predlagatelj je dokazal, da je konkretizirano zahtevo po posredovanju informacij z dopisom z dne 3. 6. 2013 poslovodji posredoval po elektronski poti dne 5. 6. 2013. Glede na normalen tek stvari se je torej poslovodja nasprotnega udeleženca lahko seznanil z zahtevo 6. 6. 2013, kot pravilno ugotavlja prvostopenjsko sodišče. Normalen tek stvari je pravni standard, katerega vsebine ni mogoče določiti na abstraktno regulativni ravni, zato sklicevanje na sodne, upravne in druge postopke ni utemeljeno, pač pa mu je treba v vsakem posamičnem primeru dati pravi pomen z ugotovitvijo vseh relevantnih okoliščin. Glede na to, da je bilo komuniciranje med predlagateljem in nasprotnim udeležencem preko elektronskega naslova poslovodje nasprotnega udeleženca uveljavljen način komuniciranja, ki je tudi sicer v poslovnem svetu splošno povzet način komuniciranja gospodarskih subjektov, je tudi od poslovodij družb pričakovati redno, torej vsakodnevno spremljanje in uporabo tovrstne komunikacijske poti. Od poslovodje se namreč, kot pravilno ugotavlja prvostopenjsko sodišče, pričakuje ravnanje s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika, ki v komunikaciji z vsemi deležniki poslovanja družbe redno spremlja oziroma prebira elektronska sporočila. Nasprotni udeleženec sicer zatrjuje, da je zahtevo predlagatelja po posredovanju informacij prejel šele 17. 6. 2013, vendar tega ni z ničemer izkazal, niti ni navedel nobenih okoliščin, ki bi poslovodjo ovirale pri vsakodnevnem prebiranju elektronskih sporočil. Pravilen je zato zaključek prvostopenjskega sodišča, da morebitna kasnejša seznanitev poslovodje s predlagateljevo zahtevo ne more bremeniti predlagatelja, posledično pa je pravilno ugotovilo, da na sodišče dne 11. 6. 2013 vložen predlog za posredovanje podatkov ni bil vložen preuranjeno glede na to, da je predlagatelj zahteval posredovanje informacij v roku 2 dni.

6. Zmotno je tudi pritožbeno stališče, da je za sodno uveljavljanje informacijske pravice družbenika vselej potreben skladno s 512. in 513. členom ZGD-1 dvostopenjski postopek v sami družbi – najprej z zahtevo družbenika, posredovano poslovodji, o kateri v okviru družbe dokončno odločajo družbeniki. Po presoji pritožbenega sodišča gre pri obveznem dvostopenjskem postopku – dokončni odločitvi družbenikov po drugem odstavku 512. člena ZGD-1 za specifično situacijo, ko poslovodja zavrne zahtevo po informacijah ali vpogledu v knjige in listine, če je po njegovi presoji verjetno, da bi jih družbenik uporabil z namenom, ki je v nasprotju z interesi družbe in bi s tem družbi ali z njo povezani družbi prizadel občutno škodo, ne pa tu v primeru zavrnitve iz drugih razlogov. Zahteva po odločitvi družbenikov predpostavlja že po zakonu poslovodjevo zavrnitev družbenikove zahteve po posredovanju informacij. Če te zavrnitve ni, ker poslovodja na informacijsko zahtevo družbenika sploh ne odgovori, pa sklep družbenikov ne more biti procesna predpostavka za sodno uveljavljanje družbenikove informacijske pravice (primerjaj mag. Peter Podgorelec – Informacijske pravice družbenikov, GV Založba, Ljubljana, 2007, str. 70 in str. 80). Tedaj je treba družbeniku priznati pravni interes za začetek sodnega postopka po 513. členu ZGD-1. V obravnavani zadevi pa gre prav za tak primer, ko o predlagateljevi zahtevi poslovodja sploh ni odločil (torej je niti ni zavrnil, niti ji ni ugodil). Ob zgoraj obrazloženem se pokaže, da predlagateljevo sodno uveljavljanje informacijske pravice ni bilo niti preuranjeno, niti nedopustno zaradi očitanega predhodno neizčrpanega postopka pri samem nasprotnem udeležencu.

K I 1 in I 2 točki izreka sklepa

7. Zmotno je pritožbeno stališče, da informacijska pravica družbenika ne vključuje tudi obveznosti poslovodje, da pojasnjuje svoja ravnanja na določen način in ne drugače, ker take obveznosti nasprotni udeleženec do družbenika po 512. členu ZGD-1 nima. Družbenikova pravica do informacij o zadevah družbe se ne izčrpa zgolj z možnostjo vpogleda v knjige in spise družbe, pač pa družbenik lahko zahteva tudi informacijo v zvezi s poslovodjevim vrednotenjem posameznih zadev družbe (mag. Pogorelc – Prav tam, str. 47) in zato tudi pojasnila v zvezi s posameznimi poslovnimi odločitvami. Zahtevani informaciji o razlogih, da nasprotni udeleženec ni plačal zapadlih obveznosti do banke X po kreditnih pogodbah, zagotovo nasprotna udeleženka ni zadostila s sklicevanjem na zapisnik skupščine, str. 3 osma alineja, na katerega se pritožbeno sklicuje pritožnik, iz katerega pa odgovor ne izhaja, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, pač pa odgovor na točko 3 predloga, zaradi česar je v tem delu sodišče predlagateljev predlog zavrnilo. Tudi iz same vloge nasprotnega udeleženca z dne 25. 9. 2013 – točka 9, prva in druga alineja, odgovor na 1. in 2. točko predloga predlagatelja ne izhaja, saj iz njega ni razviden odgovor na vprašanje, kaj je nasprotni udeleženec storil, da bi zaščitil svoje ekonomske in pravne interese v položaju, ko je imel neplačane zapadle obveznosti do banke X. Izrecno očitana bistvena postopkovna kršitev po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker naj bi bilo glede vsebine vloge in listin nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sklepa o njihovi vsebini in med samimi temi listinami in vlogo torej ni podana.

K I 4 točki izreka sklepa

8. Glede pravnega naziranja o pravilni uporabi določbe 512. člena ZGD-1 se pritožbeno sodišče v celoti sklicuje na razloge zgoraj. Glede očitka prvostopenjskemu sodišču, da predlagatelj ni navedel, ali je bil ali ni bil seznanjen z izpostavljenostjo tveganju unovčitve zavarovanj, zaradi česar je sodišče samo dopolnilo predlog in tako odločilo izven zahtevka predlagatelja, s tem pa bistveno kršilo določbe postopka, pa je izpostaviti, da je predlog tako, kot je bil oblikovan, imel slovnično pomanjkljivost. Na način, kot je sodišče dopolnilo slovnično nepravilno oblikovan zahtevek predlagatelja, ga je le logično osmislilo v kontekstu naracije zahteve po posredovanju informacije. Navedena situacija ni identična s tisto, ki jo ponuja pritožnik, ko naj bi sodišče iz konteksta odgovora (torej zatrjevanih dejstev) nasprotnega udeleženca šele sklepalo na obstoj drugih dejstev, zato tudi ni podan izrecno uveljavljan pritožbeni razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

K I 5 in I 6 točki izreka sklepa

9. Posredovanje informacij iz navedenih točk izreka izpodbijanega sklepa je neposredno vezano na posredovanje informacij iz I 4 točke izreka sklepa, zato ni utemeljen pritožbeni očitek, da iz točki I 5 in I 6 ni razvidno, glede katere prodaje poslovnih deležev družbe B. d.o.o. na nasprotni udeleženec poroča in glede katerih zavarovanj in katerega unovčevanja naj se poda informacija, saj v nadaljevanju pritožbe pritožnik sam ugotavlja, da je bila mišljena prodaja deležev v družbi B. d.o.o., ki jo je opravila banka X kot zastavni upnik in je bila opravljena 18. 6. 2013. Ker se je kasneje izkazal kot pravilen sum predlagatelja, da je potencialni kupec poslovnega deleža nasprotnega udeleženca v družbi B. d.o.o. poslovodja nasprotnega udeleženca, saj je na dražbi poslovni delež kupil preko svoje družbe R. d.o.o., je evidentno, da je bil nasprotni udeleženec po svojem poslovodji seznanjen s potencialnim kupcem. Ne razkritje navedenega dejstva, kot tudi neposredovanje informacij o finančnem položaju družbe B. d.o.o. (več o tem k točki I 12 izreka sklepa) predlagatelju, ki je bil, kot pojasnjuje v predlogu, tudi sam zainteresiran za nakup poslovnega deleža, je tako onemogočil predlagatelju seznanitev s podatki, na podlagi katerih bi lahko predlagatelj ocenil smiselnost njegovega konkuriranja na javni dražbi. Prikrivanje podatkov o potencialnih kupcih 100 % poslovnega deleža nasprotnega udeleženca v družbi B. d.o.o in finančnem položaju slednje pa ni mogoče interpretirati drugače kot odvračanje predlagatelja od udeležbe na javni dražbi, s tem pa možnosti višanja nakupne cene za poslovni delež nasprotnega udeleženca. Prav čim boljši izkupiček prodajanega poslovnega deleža pa bi moral biti moto nasprotnega udeleženca. Tako se pokaže, da gre tudi pri prodaji poslovnega deleža, čeprav je prodajo izvedla banka X, v zvezi z vsemi možnimi podatki, s katerimi nasprotni udeleženec v zvezi s prodajo razpolaga ali jih pridobi od prodajalca, za zadeve družbe. Zato ni utemeljen pritožbeni očitek zmotne uporabe določb 512. člena ZGD-1. Izrek sklepa v navedenih točkah ni nerazumljiv, saj se nanaša na vprašanje vedenja nasprotnega udeleženca o potencialnih kupcih še pred izvedbo javne dražbe, zato na dejstvo, da je v času odločanja prvostopenjskega sodišča kupec poslovnega deleža že znan, na dolžnost, ki jo prvostopenjsko sodišče nalaga pritožniku, ne vpliva. Prvostopenjsko sodišče zato ni zagrešilo izrecno uveljavljane bistvene postopkovne kršitve po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

K točki I 7 izreka sklepa

10. Že v svoji pripravljalni vlogi z dne 25. 9. 2013 se je glede predloga za posredovanje informacij iz navedene točke izreka sklepa nasprotni udeleženec skliceval na podane informacije predlagatelju na skupščini dne 17. 6. 2013, sklicujoč se zgolj na 14 alinejo 3. strani zapisnika skupščine z dne 17. 6. 2013. Nasprotni udeleženec torej niti sam ni pojasnil katere so te informacije. Z napotilom na vpogled v zapisnik skupščine pa je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo, da pritožnik v 14. alineji 3. strani zapisnika s skupščine z dne 17. 6. 2013 ni podal vseh zahtevanih podatkov. Če se je že pritožnik skliceval zgolj na posredovane podatke, kot so razvidni iz 14 alineje 3. strani zapisnika skupščine, ne da bi jih konkretizirano navedel, prvostopenjskemu sodišču ne more očitati nerazumljivosti izreka sklepa, ker naj bi nasprotoval razlogom sklepa, da ni podal vseh zahtevanih podatkov in ker se je prvostopenjsko sodišče tudi samo sklicevalo zgolj na navedeno alinejo zapisnika skupščine. Zgolj v pritožbi zatrjevano dejstvo, da je nasprotni udeleženec podal informacijo o znesku jamstva za obveznosti družbe R. d.o.o., ne da bi navedel, kakšna so jamstva, datum zapadlosti terjatve, kako je terjatev zavarovana, pa zahtevi predlagatelja ne more zadostiti niti delno, saj navedena dana informacija ni celovita in je zato ni mogoče cepiti na delno posredovano, zahtevo predlagatelja pa zato delno za neutemeljeno. Pritožbeno sodišče zato zavrača pritožbeni očitek bistvene postopkovne kršitve po 14. točki drugega odstavka 339. ZPP.

K točki I 8 izreka sklepa

11. Drži pritožbena trditev, da je bil predlagatelj seznanjen z vnovčenjem zastavljenih poslovnih deležev nasprotnega udeleženca v družbi B. d.o.o., vendar nasprotni udeleženec predlagatelju ni podal informacij, ali so bila morda vnovčena še kakšna druga zavarovanja nasprotnega udeleženca, zmotno pa je pritožbeno stališče, da informacij glede kreditov družbi R. d.o.o. ter glede zavarovanj teh kreditov in uresničitve teh zavarovanj poslovodja nasprotnega udeleženca ni dolžan dati, ker ne gre za zadeve nasprotnega udeleženca ampak drugih oseb. Pravica družbenika do informacij je, kot je pravilno ugotovilo prvostopenjsko sodišče, obsežna in zadeva tudi obligacijska razmerja nasprotnega udeleženca z drugimi osebami. Glede na personalno povezanost poslovodje nasprotnega udeleženca z družbo R. d.o.o. je predlagatelj upravičen tudi do informacij glede obligacijskih razmerij nasprotnega udeleženca s to družbo, pa tudi s poslovodjo nasprotnega udeleženca, zlasti glede vprašanja morebitnih danih jamstev nasprotnega udeleženca za obveznosti družbe R. d.o.o. ali poslovodje nasprotnega udeleženca, zato ni dvoma, da gre pri morebitni vpetosti nasprotnega udeleženca v poslovanje navedene družbe za zadeve nasprotnega udeleženca.

K točki I 9 izreka sklepa

12. Zgoraj pod točko I 8 obrazloženo, zato v celoti velja tudi glede informacij, ki jih od nasprotnega udeleženca terja predlagatelj in so zajete v I 9 točki izreka sklepa. Prvostopenjsko sodišče je zato pravilno uporabilo določbo 512. člena ZGD-1. K točki I 12 izreka sklepa

13. Med predlagateljem in nasprotnim udeležencem ni sporno, da je bil v času, za katerega predlagatelj zahteva informacije o finančnem položaju družbe B. d.o.o. (na dan 3. 6. 2013 oziroma na dan 31. 5. 2013) nasprotni udeleženec 100 % lastnik družbe B. d.o.o. Gre torej za povezani družbi, v smislu drugega odstavka 529. člena ZGD-1 pa je bila družba A. d.o.o. odvisna družba od nasprotnega udeleženca. Glede na to, je poslovodja nasprotnega udeleženca imel vso možnost zahtevane podatke o finančnem položaju družbe B. d.o.o. pridobiti od te družbe. Nasprotni udeleženec niti ne trdi, da je skušal zahtevane podatke pridobiti od njene odvisne družbe. Neutemeljeno pa se sklicuje na dejstvo, da na dan zaključka naroka nasprotni udeleženec ni več družbenik družbe B. d.o.o., zaradi česar zahtevanih informacij predlagatelju ne more več posredovati. Po prvem odstavku 263. člena v zvezi s šestim odstavkom 515. člena ZGD-1 mora poslovodja pri opravljanju svojih nalog ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. Njegova naloga je tudi zagotovitev družbeniku informacije o zadevah družbe. Če tega neupravičeno ne stori, krši pravno pravilo iz 512. člena ZGD-1, s tem pa tudi načelo opravljanja svojih nalog s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika, izraz katerega je tudi stališče, da dejanje, ki je oporečno, ne more služiti kot temelj zahtevka ali ugovora (primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča RS III Ips 3/2008). Drugače povedano: če nasprotni udeleženec tedaj, ko bi še lahko pridobil zahtevane podatke, zaradi svoje neaktivnosti oziroma neodzivnosti na zahtevo predlagatelja le teh ni pridobil, pa bi jih lahko, se sedaj ne more sklicevati na naknadno nemožnost pridobitve zahtevanih podatkov zaradi kasneje spremenjenega lastništva v družbi B. d.o.o. 14. Ne more biti dvoma, da je bilo poslovanje hčerinske družbe B. d.o.o. nasprotnega udeleženca zadeva slednjega, in da je bil finančni položaj kapitalsko povezane družbe B. d.o.o. še kako zadeva nasprotnega udeleženca. Da je temu tako nenazadnje izhaja tudi iz dejstva, da je imel tudi nasprotni udeleženec kot (edini) družbenik družbe B. d.o.o. tudi sam informacijska upravičenja nasproti družbi B. d.o.o. po 512. členu ZGD-1. Ob povedanem se kot neutemeljen izkaže njegov pritožbeni očitek zmotne uporabe materialnega prava.

15. Ker so se izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene, izpodbijani sklep pa je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 37. členom ZNP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo v izpodbijanem delu sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

16. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 52. člena ZGD-1. Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, mora sam nositi (tudi sicer nespecificirane) pritožbene stroške, dolžan pa je predlagatelju povrniti stroške odgovora na pritožbo in sicer nagrado pooblaščencu za pritožbeni postopek po tar. št. 3444 ZOdvT 460,00 EUR, materialne stroške po tar. št. 6002 ZOdvT 20,00 EUR povečane za 22 % DDV pa skupno 585,60 EUR. Od priznanih stroškov gredo predlagatelju za primer zamude tudi zahtevane zamudne obresti (pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča z dne 13.12.2006 – Pravna mnenja I/2006).