Up-263/97

26. 5. 2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa mag. B. B. B., odvetnik v Z. na seji senata dne 26. maja 2000

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. I Kp 694/97 z dne 13. 7. 1997 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Ks 610/97 z dne 8. 7. 1997 se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

Pritožnik je dne 25. 8. 1997 vložil ustavno pritožbo zoper sklep zunaj obravnavnega senata o uvedbi preiskave in sklep, s katerim je bila zavrnjena pritožba zoper prvostopno odločitev.

Pritožnik meni, da so bila z izpodbijanima aktoma kršena ustavna načela pravne države, ker naj bi vsaka preiskava brez utemeljenega suma predstavljala njihovo kršitev. Ustavnemu sodišču predlaga, naj izpodbijana akta odpravi in Okrožnemu sodišču v Ljubljani naloži, da zavrne zahtevo okrožnega državnega tožilca za preiskavo.

Pritožnik predlaga, naj Ustavno sodišče ustavno pritožbo obravnava po določbi drugega odstavka 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) še pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev, to je zahteve za varstvo zakonitosti, ker meni, da je zatrjevana kršitev očitna in da z izvršitvijo izpodbijanih aktov nastajajo nepopravljive posledice.

Ustavna pritožba se v skladu z določbo prvega odstavka 51. člena ZUstS lahko vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Po določbi drugega odstavka citiranega člena lahko Ustavno sodišče pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev izjemoma odloča o ustavni pritožbi, če je zatrjevana kršitev očitna in če bi z izvršitvijo posamičnega akta nastale za pritožnika nepopravljive posledice.

Ustavno sodišče je že v sklepu št. Up-9/96 z dne 2. 7. 1996 (ki se pritožniku vroča skupaj s tem sklepom) sprejelo stališče, da je ustavna pritožba zoper pravnomočni sklep o uvedbi preiskave dovoljena šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper sodbo oziroma drugo odločbo, s katero se kazenski postopek konča. Iz razlogov, ki so navedeni v priloženem sklepu in na katere se Ustavno sodišče tudi v tej zadevi v celoti sklicuje, je razvidno, da se Ustavnemu sodišču pri presoji, ali je izpolnjena procesna predpostavka izčrpanosti pravnih sredstev, ni bilo treba spuščati v vprašanje izčrpanosti zahteve za varstvo zakonitosti zoper izpodbijana akta.

Ustavnemu sodišču se glede na že zavzeto stališče, da je z ustavno pritožbo mogoče uveljavljati morebitne kršitev človekovih pravic, storjene s pravnomočnim sklepom o uvedbi preiskave, šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper sodbo, v tej zadevi tudi še ni bilo treba opredeliti do vprašanja, ali bi bilo pred pravnomočnostjo sodbe sploh mogoče uveljavljati predčasno obravnavo po drugem odstavku 51. člena ZUstS. Tudi če bi Ustavno sodišče sprejelo takšno stališče, v obravnavani zadevi očitnost kršitve ni izkazana. Pojem očitnosti kršitve je Ustavno sodišče opredelilo že v sklepu št. Up-62/96 z dne 11. 4. 1996 (OdlUS V, 68), v katerem je navedlo, da "očiten" pomeni takšen, ki ga ni mogoče ovreči ali omajati niti po vsestranskem preizkusu, ker vse okoliščine, zdrava pamet in vse izkušnje, brez dokazovanja in brez možnosti nasprotnega utemeljevanja izključujejo vsako možnost drugačnega sklepanja. Ustavno sodišče je doslej v številnih odločitvah že sprejelo stališče, da z ustavno pritožbo ni mogoče uspešno uveljavljati kršitve ustavnih načel samih po sebi. Glede na to in glede na prej navedeno ter okoliščine tega primera očitnost kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin ni izkazana. S tem pa ni izpolnjen eden od kumulativno zahtevanih pogojev za predčasno obravnavo ustavne pritožbe po drugem odstavku 51. člena ZUstS.

Ker procesna predpostavka izčrpanosti pravnih sredstev ni podana, je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrglo.

Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi druge alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Mirjam Škrk in člana dr. Zvonko Fišer in Lojze Janko. Predsednica senata

dr. Mirjam Škrk