14. 11. 2002

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem na zahtevo Župana Občine Gornji grad, na seji dne 14. novembra 2002

sklenilo:

Zahteva za oceno ustavnosti prvega odstavka 2. člena Zakona o lekarniški dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Vlagatelj v zahtevi izpodbija ureditev v Zakonu o lekarniški dejavnosti (v nadaljevanju ZLD), na podlagi katere je mogoče podeliti koncesijo za opravljanje lekarniške dejavnosti le posamezniku (fizični osebi). Meni, da je izpodbijana določba v neskladju z določbami Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92 in nasl. - v nadaljevanju ZZDej), zlasti s prvim odstavkom 41. člena, ki dopušča, da javno službo v zdravstveni dejavnosti na podlagi koncesije opravljajo tudi domače in tuje pravne osebe. Izpodbijana ureditev naj bi bila v neskladju s 74. členom Ustave, ker bistveno omejuje pravico do svobodne gospodarske pobude na področju opravljanja lekarniške dejavnosti. Vlagatelj v dopolnitvi zahteve pojasnjuje, da so z izpodbijano ureditvijo ogrožene pravice občine, ker Občinski svet Občine Gornji grad ni mogel podeliti koncesije za opravljanje lekarniške dejavnosti katerikoli osebi, ki bi izpolnjevala z zakonom določene pogoje. Ker izpodbijana ureditev zožuje možnost podeljevanja koncesije za opravljanje lekarniške dejavnosti, naj bi omejevala gospodarsko pobudo in razvoj lekarniške dejavnosti zlasti v odročnih in manj razvitih območjih, kamor sodi tudi območje Občine Gornji grad.

2.Sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve Državnega zbora v odgovoru na zahtevo navaja, da omejitve opravljanja lekarniške dejavnosti v izpodbijanem zakonu niso v neskladju z določbami 74. člena Ustave, ki zakonodajalcu dopuščajo, da zaradi varovanja javnih koristi omeji svobodno gospodarsko pobudo.

B.

3.Vlagatelj v zahtevi zmotno navaja, da je izpodbijana ureditev vsebovana v prvem odstavku 7. člena ZLD. Ta določa pogoje, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki vodi lekarno. Iz vsebine in navedb v zahtevi nedvomno izhaja, da vlagatelj zahteve izpodbija določbo prvega odstavka 2. člena ZLD, ki določa, da je lekarniška dejavnost javna služba, ki jo opravljajo javni zavodi in na podlagi koncesije zasebniki. Zato je Ustavno sodišče štelo, da vlagatelj izpodbija prvi odstavek 2. člena v tistem delu, ki določa, da lahko opravljajo lekarniško dejavnost na podlagi koncesije zasebniki oziroma posamezniki (14. člen ZLD).

4.Na podlagi 91. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 in nasl. - v nadaljevanju ZLS) občina lahko vloži zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in pravice lokalne skupnosti. Tudi sedma alineja 23. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) določa, da predstavniški organi lokalnih skupnosti lahko vložijo zahtevo, če so ogrožene pravice lokalnih skupnosti. Na podlagi navedenih določb mora vlagatelj v zahtevi izkazati, da izpodbijani predpis posega v ustavni položaj občine oziroma ogroža pravice občine kot lokalne skupnosti. Če navedeni procesni pogoj ni izpolnjen, Ustavno sodišče ne more nadaljevati postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti, temveč mora zahtevo na podlagi 25. člena ZUstS zavreči.

5.Vlagatelj ne navaja, katere pravice lokalnih skupnosti naj bi bile ogrožene z izpodbijano ureditvijo, temveč le poudarja, da je izpodbijana ureditev v neskladju z ZZDej in z določbami 74. člena Ustave, ki zagotavljajo svobodno gospodarsko pobudo. Opravljanje lekarniške dejavnosti kot del zdravstvene dejavnosti je zakonodajalec uredil z ZLD in v njem določil tudi pristojnosti občin na tem področju. Občina je pristojna, da ustanovi javni zavod za opravljanje lekarniške dejavnosti na svojem območju v soglasju z ministrstvom, pristojnim za zdravstvo, in po poprejšnjem mnenju Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (9. člen). Občina je tudi pristojna, da izvede javni razpis za opravljanje lekarniške dejavnosti in pridobitev koncesije ter podeli koncesijo (pristojni upravni organ občine), prav tako v soglasju z ministrstvom, pristojnim za zdravstvo, in po poprejšnjem mnenju Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (13. člen). Kot je razvidno, ima občina na področju zagotavljanja lekarniške dejavnosti na svojem območju z Zakonom določene naloge. Občina oziroma njeni organi (občinski svet, občinski upravni organ) pri opravljanju teh nalog nastopajo kot organi lokalne oblasti in ne kot nosilci pravice iz 74. člena Ustave. Ti so lahko le osebe (fizične in pravne), ki opravljajo ali nameravajo opravljati gospodarsko dejavnost na trgu. Zato predlagatelj ne more uveljavljati, da so s kršitvijo določb 74. člena Ustave ogrožene pravice občine oziroma njen ustavni položaj. Na podlagi navedb predlagatelja o neskladnosti izpodbijane ureditve z ZZDej ni mogoče ugotoviti, da bi zatrjevana neskladnost kakorkoli ogrožala pravice občine kot lokalne skupnosti. Ker predlagatelj ni izkazal, da bi bile z izpodbijano ureditvijo ogrožene pravice občine ali njen ustavni položaj, je Ustavno sodišče zahtevo zavrglo.

C.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednica dr. Dragica Wedam Lukić