Jedro

V skladu z uveljavljeno sodno prakso je treba pri izdaji začasne odredbe o sporih iz razmerij med starši in otroki upoštevati izključno otrokovo korist. Narava začasnih odredb terja določene posebnosti v postopkih njihove izdaje, med katerimi je tudi ta, da sodišče v tem postopku odloča na podlagi dokaznega standarda verjetnosti.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, s katerim bi se prepovedalo nasprotnemu udeležencu stik s sinom A. A. oziroma podrejeno, bi se stiki med njima izvajali vsak drugi dan, enkrat dnevno v trajanju največ trideset minut po telefonu oziroma z drugimi oblikami komunikacije na daljavo brez neposrednega fizičnega srečanja. Vsem trem nasprotnim udeležencem pa bi se prepovedalo približevanje A. A. na razdaljo, ki je krajša od 100 m. 2. Zoper sklep se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pritožuje predlagateljica. Navaja, da izdajo začasne odredbe utemeljujejo že dogodki in ravnanja nasprotnih udeležencev, ki so podrobno opisani v predlogu za izdajo začasne odredbe. Izkazano je sistematično in dalj časa trajajoče nasilje nad A. A. A. A. je tako v pogovorih na CSD kot pri zdravnikih tudi sam povedal, da sta ga oče in babica večkrat udarila in da je oče hud, da se mora pri babici včasih skriti, posledice poškodb pa so bile tudi medicinsko potrjene. Prvostopenjsko sodišče je tudi samo ugotovilo, da je s strani babice v odnosu do A. A. prihajalo do nekontroliranih izbruhov jeze. Vse te ugotovitve je prvostopenjsko sodišče relativiziralo oziroma jih ni prepoznalo kot ravnanj, ki niso v otrokovo korist. Ker je prvostopenjsko sodišče predlog za približevanje babice otroku zavrnilo, je dejansko odločilo, da so njena ravnanja, ko otroka tepe in ima vpričo njega nekontrolirane izbruhe jeze, v otrokovo korist. Taka presoja je zmotna. Interni strokovni tim za družino pri CSD je 15. 3. 2019 podal mnenje, da je stik med A. A. in babico B. B. problematičen, zaradi česar je potrebno očeta seznaniti, da naj poskrbi za sinovo varnost, ko je otrok pri njem. A. A. je 20. 5. 2019, ko se je vrnil s stika pri nasprotnem udeležencu, povedal, da ga je ati tepel po glavi in da ga bolijo ušesa. Povedal je tudi, da se ga boji, kadar je tak. Naslednji dan je ponovno povedal, da ga bolijo ušesa. Med pregledom v ambulanti, 21. 5. 2019, je zdravnici tudi sam povedal, da se je oče z njim igral, in da ga je tudi udaril. Zaključek sodišča, da za nasilje očeta nad otrokom ne obstajajo nobeni trdni dokazi, kaže, da je dejansko stanje ugotovljeno zmotno. Sodišče se ni opredelilo do izvida dr. C. C. z dne 19. 6. 2019, iz katerega izhaja, da naj bi v avtu oče dečka udaril s pestjo po glavi in ga porinil, pred tem je nanj močno vpil. Deček je to povedal sam. Dr. C. C. ob pregledu sicer ni ugotovila očitnega sledu udarca, je pa ugotovila, da je nad levim uhljem, torej tam, kjer je otrok povedal, da ga je predlagatelj udaril s pestjo, palpatorno izrazitejša občutljivost. Da je ta predel občutljiv, je bilo ugotovljeno tudi ob pregledu v bolnišnici. Izpodbijani sklep se tudi ne opredeli do ugotovitev terapevtke D. D., ki je z A. A. opravila šest terapevtskih srečanj in ji je otrok zaupal, da ga babica in očka udarita, ko je pri njih na obisku. Prav tako ji je povedal, da se ga je nekdo dotikal po lulčku, ni pa želel govoriti o tem, kdo. Bil je zelo redkobeseden in ob pogovoru je kazal močne znake stresa. D. D. je podala prijavo kaznivega dejanja, glede katerega je prvostopenjsko sodišče napisalo, da je opravilo poizvedbe na več policijskih postajah, vendar o prijavi kaznivega dejanja ni bilo sledu. Zato pritožnica sodišču posreduje listino prijava suma kaznivega dejanja fizičnega in spolnega nasilja nad mladoletno osebo s 17. 1. 2020, na kateri je sprejemni žig PU, z 20. 1. 2020. Da prihaja do nasilja nad otrokom v času, ko je otrok na stiku pri očetu, se je pokazalo tudi ob zadnjem stiku, v času zimskih počitnic med 15. in 21. 2. 2020. Ko se je otrok vrnil s stika, je imel na desni strani obraza obsežno podplutbo, glede katere je oče predlagateljici pojasnil, da je nastala pri sankanju. Ob prevzemu otroka je bil poleg predlagateljice prisoten sosed E. E., ki je videl modrico pri otroku ter slišal razlago nasprotnega udeleženca, da je prišlo do poškodbe pri sankanju. Pritožnica prilaga pritožbi izjavo te priče ter ostalih prič, ki so videle modrico pri otroku. Sin je predlagateljici povedal, da ima podplutbo, ker ga je oče, ko je bil pri njemu, udaril s pestjo v glavo, udarnino na hrbtu pa je dobil, ker je zaradi udarca v obraz s hrbtom udaril v posteljo. Otrok je tudi povedal, da ga je bolelo, da se je očeta ustrašil in se ga boji, kadar je takšen. Povedal je tudi, da ga je oče vzel iz vrtca in ga peljal s seboj na furo, da v vrtcu tega ne bi videli. Iz spletne aplikacije vrtca je razvidno, da je otrok v vrtcu res manjkal od 19. do 21. 2. Enako je otrok povedal terapevtki D. D. ob srečanju 26. 2. 2020. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja fizičnega nasilja je D. D. na PP 26. 2. 2020 podala prijavo suma kaznivega dejanja fizičnega nasilja nad mladoletno osebo.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po določilu 157. člena Družinskega zakonika (DZ) izreče sodišče ukrep za varstvo koristi otroka. Eden od ukrepov za varstvo koristi otroka je tudi začasna odredba, ki jo sodišče izda, če ugotovi, da je otrok ogrožen.1 Pogoj za izdajo začasne odredbe je torej verjetna izkazanost, da je otrok ogrožen (161. člen DZ). Po citiranem določilu in določilu 106. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) lahko sodišče med postopkom odločanja o ukrepih za varstvo koristi trajnejšega značaja izda začasno odredbo tudi po uradni dolžnosti.

5. V skladu z uveljavljeno sodno prakso je treba pri izdaji začasne odredbe o sporih iz razmerij med starši in otroki upoštevati izključno otrokovo korist. Narava začasnih odredb terja določene posebnosti v postopkih njihove izdaje, med katerimi je tudi ta, da sodišče v tem postopku odloča na podlagi dokaznega standarda verjetnosti, ki je podan takrat, ko je razlogov, ki govorijo v prid nekega zaključka, več od tistih, ki kažejo nasprotno.

6. V tej nepravdni zadevi se obravnava predlog za odvzem pravice do stikov otroka z očetom. Predlog je hkrati s predlogom za izdajo začasne odredbe vložila otrokova mati, ki zatrjuje ogroženost otroka zaradi fizičnega nasilja, ki ga nad otrokom izvajata njegov oče in njegova babica ter zaradi zatrjevane spolne zlorabe, ki naj bi jo na otroku izvajala njegov oče in dedek. Predlagateljica je predlagala tudi izdajo začasne odredbe, s katero bi se stiki z očetom do pravnomočnega zaključka tega postopka ukinili oziroma podredno, da bi se izvajali brez neposrednega fizičnega srečanja in z drugimi oblikami komunikacije, nasprotnim udeležencem (očetu, babici in dedku) pa bi se prepovedalo približati se A. A. na razdaljo krajšo od 100 m. 7. Na Okrožnem sodišču v ... II N 000/2019 že teče postopek za predodelitev otroka, dodelitev v varstvo, vzgojo in oskrbo ter določitev preživnine in stikov, ki ga je sprožil otrokov oče (nasprotni udeleženec v tem postopku). V odgovoru na predlog za predodelitev otroka je otrokova mati (nasprotna udeleženka) podala tudi predlog za odvzem pravice do stikov in izdajo začasne odredbe, ki ga je sodišče izločilo iz zadeve II N 000/2019 ter se zadeva vodi pod opr. št. II N 000/2020, ki se sedaj tu obravnava.

8. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ob predložitvi zadeve v pritožbeno obravnavo ni bil priložen spis Okrožnega sodišča v ... II N 000/2019, niti izvedensko mnenje iz tega spisa, ki ga je izdelal izvedenec mag. F. F. in ga prvostopenjsko sodišče v svojih razlogih povzema (4. točka izpodbijanega sklepa) in se nanj opira (9. točka izpodbijanega sklepa). Zato pritožbeno sodišče ugotovitev prvostopenjskega sodišča niti ni moglo preveriti. Poleg tega pritožbeno sodišče dodaja, da je narava obeh zadev, in sicer II N 000/2019 ter II N 000/2020, taka, da ju je treba skupaj obravnavati.2

9. Prvostopenjsko sodišče je materin predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo. Ocenilo je, da ji ni uspelo izkazati za verjetno, da bi bilo treba takoj ukrepati z izdajo začasne odredbe, o razmerjih med staršema in otrokom, pa se bo odločalo v rednem sodnem postopku. Štelo je, da je edini konkretni očitek, ki izhaja iz predloga, vezan na dogodek z 19. 6. 2019, kar je bilo že pred več kot pol leta, za to dejanje pa ne obstajajo nobeni trdi dokazi. Iz zdravniških izvidov sicer izhaja, da deček, razen večje občutljivosti nad levim uhljem, ni imel nikakršnih poškodb. Na podlagi zapisa lečečega pediatra G. G., pa je sodišče zaključilo, da se dečkova mati trudi prepričevati različne strokovnjake in inštitucije v škodljivost stika otroka z očetom ter doseči omejitev otrokovih stikov z očetom. Štelo je, da iz izvedenih dokazov ne izhaja, da bi bil otrok žrtev spolne zlorabe. Tudi izvedenec mag. F. F. ni ugotovil, da bi imel otrok znake tipične za žrtve fizičnega nasilja in spolnih zlorab.

10. Zaključke prvostopenjskega sodišča predlagateljica utemeljeno izpodbija. Iz vrste zdravniških izvidov izhaja, da je deček med pregledom sam povedal o nasilju, ki ga doživlja. Iz izvida s 22. 3. 2019 izhaja, da ga je babica udarila z roko po glavi (A2). Iz izvida s 16. 3. 2019, da ga je pretepla (A1). Iz izvida s 24. 6. 2019, da je dobil od znane osebe več udarcev s pestjo v glavo, potem pa je bil odrinjen, se udaril v mizo in padel na trebuh. Sedaj ga boli glava (A9). Iz izvida s 13. 6. 2019 izhaja, da je oče v avtu nanj močno vpil, ga udaril s pestjo po glavi in ga porinil (A6). Psihologinja D. D., pri kateri je bil deček v obravnavi, je 6. 2. 2020 opazila modrico na dečkovi roki. Že na drugem in tretjem srečanju z dečkom je pri njem opazila simptome posttravmatske stresne motnje. Na srečanju 16. 1. 2020 ji je deček povedal, da mu je oče povzročil poškodbo, zaradi katere je dobil na nogo mavec. Povedal je tudi, da sta ga dedek in očka božala po lulčku, dedka je moral božati tudi on (A17), zato je podala prijavo za sum kaznivega dejanja spolnega in fizičnega nasilja nad dečkom. 26. 2. 2020 ji je deček zaupal, da ga je oče med počitnicami s pestjo udaril v obraz, zaradi česar je dobil modrico. Iz njenega zapisa s 26. 2. 2020 izhaja, da se znaki stresa pri dečku iz srečanja v srečanje povečujejo, kar nakazuje na aktualno pristnost hude stisko, ki se stopnjuje. Kot strokovnjak prepoznava otroka v stiski, ki jo deček zagotovo doživlja (A25).

11. Prvostopenjsko sodišče je v razlogih sklepa navedlo, da je opravilo poizvedbe na policijskih postajah o zatrjevani prijavi kaznivega dejanja s strani D. D., vendar o prijavi ni bilo sledu. Iz podatkov spisa ne izhaja, da bi bila taka poizvedba opravljena. Ker pa iz pritožbi priložene kopije prijave suma kaznivega dejanja fizičnega in spolnega nasilja nad mladoletno osebo, ki jo je podala D. D. 17. 1. 2020 z dohodnim žigom policijske postaje (A27), izhaja, da je bila prijava podana, je to še en v nizu indicev, ki kažejo na dečkovo ogroženost. 12. Po oceni pritožbenega sodišče je mogoče na podlagi vseh izvedenih ter pritožbi priloženih dokazov ugotoviti ogroženost otroka. Že iz zapisnika internega strokovnega tima za družino z dne 15. 3. 2019 izhaja, da je problematičen stik dečka z babico in da je treba očeta seznaniti, da mora poskrbeti za sinovo varnost, ko je deček na stiku pri njem. Iz mnenja Centra za socialno delo pa izhaja, da predlagajo stike pod nadzorom enkrat na štirinajst dni, ob četrtkih od 13.00 do 14.00 ure, v prostorih Enote ... ter stike po telefonu, vsak drugi dan, enkrat dnevno. Oboje kaže na to, da so pri obeh organih zaznali ogroženost otroka in reagirali. Upoštevaje tudi medicinsko dokumentacijo, je moč zaključiti, da se z dečkom dogaja nekaj, kar mu ni v korist. Da bi to lahko ugotovili, in če in kakšni stiki so otroku v korist ter zakaj je deček tolikokrat obravnavan pri zdravniku in izraža stisko, naj sodišče ugotovi s pomočjo izvedenca.

Sodišče prve stopnje bo moralo postaviti strokovnjaka s področja pedopsihologije (ali pedopsihiatrije), kar je predlagal že nasprotni udeleženec, hkrati s predlogom za združitev zadev. Prvostopenjsko sodišče se ne more sklicevati na izvedensko mnenje, pridobljeno v drugi zadevi (ki v tem spisu niti ni na razpolago).

13. Pritožbeno sodišče je zato izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrača prvostopenjskemu sodišču v nov postopek. Navodila so razvidna iz gornje obrazložitve (3. točka 365. člena ZPP).

1 Otrok je ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev, ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju (drugi odstavek 157. člena DZ). Škoda obsega škodo na telesnem in duševnem zdravju in razvoju otroka ali na otrokovem premoženju (tretji odstavek 157. člena DZ). 2 Ločenje obravnavanje obeh zadev lahko pripelje do tega, da dve sodišči odločita o enakem zahtevku (odločanje o stikih) in sprejmeta različni odločitvi.