Jedro

Večinska sodna praksa je zavzela stališče, da posebna ureditev za vlaganje vlog, vloženih po pooblaščencu, ki je odvetnik, ni protiustavna, ker temelji na informacijskem sistemu za podporo elektronskemu poslovanju v postopkih zaradi insolventnosti, iz katerega so izključene le tiste stranke postopka, ki jih v postopku ne zastopa odvetnik in so s tem pozitivno diskriminirane.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Pritožnik sam trpi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo pritožbo dolžnice z dne 18. 6. 2018 (p. d. 249).

2. Dolžnica se je zoper sklep pravočasno pritožila zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Predlaga, da pritožbeno sodišče sklep razveljavi oz. v celoti ugodi predlogu dolžnice za oprostitev plačila sodne takse. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. ZFPPIPP v 123.a členu določa, da mora odvetnik, ki zastopa stranko v postopku zaradi insolventnosti, prijavo terjatev in druge vloge stranke vložiti v elektronski obliki, podpisani z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom. Če vloga ni vložena v elektronski obliki, se zanjo ne uporabljajo pravila o nepopolni vlogi in jo sodišče zavrže (prim. prvi in drugi odstavek tega člena).

5. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je odvetniška pisarna, ki zastopa dolžnico, vložila pritožbo na sodišče po pošti in ne v elektronski obliki, kot določa 123.a člen ZFPPIPP. Zato jo je sodišče prve stopnje zavrglo.

6. Pritožnica navaja, da je elektronsko vlaganje pisanj vzpostavljeno zgolj zaradi racionalizacije in pospešitve sodnih postopkov in naj ne bi vplivalo na samo vsebino vlog dolžnikov. Zato pritožnica ob upoštevanju ustavne pravice do sodnega varstva meni, da je zavrženje pritožbe prekomeren poseg v dolžničine ustavno zagotovljene pravice. Sklicuje se na sodno prakso in sicer VSL sklep Cst 240/2017. 7. Iz podatkov v spisu je razvidno, da se zavržena pritožba nanaša na sklep o zavrnitvi predloga dolžnice za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo zoper sklep o prodaji, pri čemer sodna taksa znaša (zgolj) 20,50 EUR. Pritožničine navedbe v smeri, da bi bila z zavrženjem pritožbe kršena pomembnejša pravica, ostajajo na ravni pavšalnega, saj pritožnica teh navedb ne konkretizira. Sklicuje se na odločbo VSL opr.št. Cst 240/2017, kjer se je sodišče osredotočilo na vprašanje, ali je mogoče stranki, ki ji ni mogoče očitati neskrbnosti, odreči sodno varstvo, čeprav je bil vzrok vložitve pritožbe po pošti nedelujoč portal eSodstvo (oziroma podportal eINS). Zadeva Cst 240/2017 zato ni primerljiva s predmetno zadevo. Poleg tega ena sodna odločba še ne predstavlja ustaljene sodne prakse. Obstajajo namreč številne drugačne sodne odločbe.1 Večinska sodna praksa je zavzela stališče, da posebna ureditev za vlaganje vlog, vloženih po pooblaščencu, ki je odvetnik, ni protiustavna, ker temelji na informacijskem sistemu za podporo elektronskemu poslovanju v postopkih zaradi insolventnosti, iz katerega so izključene le tiste stranke postopka, ki jih v postopku ne zastopa odvetnik in so s tem pozitivno diskriminirane2. Končno pa pritožnica sploh ne pojasni, zakaj je njen pooblaščenec prav predmetno pritožbo vložil po pošti, predhodne vloge pa pravilno elektronsko, kot mu nalaga 123.a člen ZFPPIPP.

8. Izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi so se izkazali za neutemeljene. Ker niso podani niti razlogi, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je bilo treba pritožbo zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

9. Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP.

1 Prim. VSL sklep Cst 466/2016, Cst 292/2016, Cst 515/2015, Cst 46/2015 in druge.

2 Prim. VSL sklep Cst 46/2015.