Jedro

Tarifna številka 39 OT, ureja vprašanje, kdaj in v kakšni višini lahko odvetnik obračuna med drugim storitve za nasvete, mnenja in udeležbo na konferencah (I. točka). V tarifni številki 39 OT je izrecno določeno, da se storitve po tej tarifi obračunavajo, če niso zajete v drugih tarifnih številkah, ker gre za samostojno storitev. To pomeni, da se obračunavajo le v primeru, če gre za samostojne storitve, ki niso zajete v drugih tarifnih številkah.

ZOdvT v petem odstavku 17. člena določa, da je odvetnik postavljen po uradni dolžnosti in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po OT. To pomeni, da je v primeru zastopanja po brezplačni pravni pomoči, odvetnik upravičen do plačila za svoje delo v polovičnem znesku, medtem ko mu je potrebno stroške, med katere sodijo tudi materialni stroški, povrniti v celoti.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se stroškovni izrek (IV. točka) spremeni tako, da se znesek 680,93 EUR zniža na znesek 265,50 EUR.

II. Stroške odgovora na pritožbo trpi proračun sodišča.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbi toženca št. ... z dne 20. 10. 2015 in št. ... z dne 30. 3. 2016 in tožnika razvrstilo v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni od 25. 2. 2016 dalje. Zavrnilo pa je tožbeni zahtevek v delu, da se tožnika razvrsti v I. kategorijo invalidnosti že od 17. 6. 2015 dalje, da se mu od tega dne dalje prizna invalidska pokojnina in da je toženec dolžan v 30 dneh od pravnomočnosti te sodbe izdati posebno upravno odločbo o odmeri invalidske pokojnine. S IV. točko izreka pa je odločilo, da je toženec dolžan povrniti tožnikove stroške postopka v znesku 680,93 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku 15-dnevnega roka za izpolnitev, do plačila, na račun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.

2. Zoper IV. točko izreka glede stroškov postopka je pritožbo vložil toženec. Meni, da je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo materialno pravo. Ne strinja se s priznanjem stroškov v višini 300 točk za pregled listin in študij zadeve ter 300 točk za zastopanje na prvem naroku, ker za to ni nobene pravne podlage. Tu ne gre za samostojno storitev, ampak je pregled listin in študij zadeve že vsebovan v storitvi sestave pripravljalne vloge z dne 27. 6. 2017, izdelane 3 mesece po dodelitvi brezplačne pravne pomoči, za kar je bila tudi priznana in odmerjena nagrada v višini 225 točk, pa tudi v nagradi zastopanja na drugem naroku, ki je bila pravilno tako priznana. Sodišče je povsem nepravilno priznalo tudi 300 točk za zastopanje na prvem naroku za glavno obravnavo, ki je bil izveden dne 1. 2. 2017 in na katerem se je tožnik zastopal sam. Tožniku samemu ni mogoče priznati nagrade za zastopanje na podlagi Odvetniške tarife, pooblaščenec pa tožnika tedaj še ni zastopal in ni bil prisoten na naroku. Ob pravilni uporabi materialnega prava bi sodišče lahko priznalo oziroma odmerilo nagrado v višini 1.375 točk oziroma skupaj z materialnimi stroški 1.398,75 točk. Glede na dvotretjinski uspeh je toženec dolžan povrniti dve tretjine od zneske 391,64 EUR.

3. V odgovoru na pritožbo tožnik prereka pritožbene navedbe toženca. Meni, da je utemeljeno priznanih 300 točk, ker je bil dodeljen tožniku, ko je že bila vložena tožba in se je bil dolžan seznaniti z obsežno listinsko dokumentacijo na prvem sestanku s tožnikom in z vpogledom v upravni spis na sodišču. Toženec je spregledal, da je bil prvi narok 1. 2. 2017 in dne 29. 6. 2017 in upravičen do 300 točk za zastopanje 29. 6. 2017. Tudi sicer je pristopil na narok 29. 6. 2017 in 7. 2. 2018 in je upravičen vsaj do 150 točk za vsak narok. Napačno pa je tudi razlogovanje Zakona o odvetništvu. Vztraja, da se določba 17. člena nanaša na odvetniške storitve in ne na materialne stroške. Meni, da je sodišče pravilno priznalo stroške postopka in da je prišlo do očitne pisne napake. Tako je pravilen znesek 422,60 EUR.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, in sicer Odvetniško tarifo (Ur. l. RS, št. 2/2015, v nadaljevanju: OT) in Zakon o odvetništvu (Ur. l. RS, št. 18/1993 s spremembami, v nadaljevanju. ZOdv).

6. V obravnavani zadevi ni sporno, da je tožnik sam dne 25. 4. 2016 vložil tožbo. Nadalje ni sporno, da je bila tožniku z odločbo št. ... z dne 15. 3. 2017 dodeljena brezplačna pravna pomoč in od 8. 3. 2017 za zastopanje pred sodiščem prve stopnje dodeljen odvetnik A.A.. Sporno v tej zadevi je, ali je sodišče prve stopnje pravilno priznalo 300 točk za pregled listin in študij zadeve ter 300 točk za zastopanje na prvem naroku za glavno obravnavo in pravilno odmerilo stroške postopka.

7. Tarifna številka 39 OT, ureja vprašanje, kdaj in v kakšni višini lahko odvetnik obračuna med drugim storitve za nasvete, mnenja in udeležbo na konferencah (I. točka). V tarifni številki 39 OT je izrecno določeno, da se storitve po tej tarifi obračunavajo, če niso zajete v drugih tarifnih številkah, ker gre za samostojno storitev. To pomeni, da se obračunavajo le v primeru, če gre za samostojne storitve, ki niso zajete v drugih tarifnih številkah.

8. V obravnavani zadevi ne gre za dejansko stanje določeno v tarifni številki OT in s tem za uporabljivost tarifne številke 39. Gre za socialni spor, v zvezi s katerim so vrste storitev in število točk za posamezne storitve posebej urejene v tarifni številki 15. 9. Glede na navedeno priglašenih stroškov za pregled listin in študij zadeve ni mogoče priznati, ker ne gre za samostojno opravilo iz tarifne številke 39, ki ne bi bilo zajeto v tarifni številki 15. Stroški v višini 300 točk so posledično priznani brez pravne podlage in neutemeljeno.

10. Prav tako pa je sodišče prve stopnje zmotno priznalo 300 točk za zastopanje na prvem naroku. Iz listinske dokumentacije, in sicer zapisnika z dne 1. 2. 2017 jasno izhaja, da je bil tega dne opravljen prvi narok za glavno obravnavo, na katerem je bil prisoten samo tožnik, brez pooblaščenca. Dne 1. 2. 2017 tožniku namreč še ni bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, niti določen pooblaščenec, na kar pravilno opozarja pritožba.

11. Zmotno pa je sodišče prve stopnje uporabilo tudi določbo petega odstavka 17. člena ZOdv. Ta določa, da je odvetnik postavljen po uradni dolžnosti in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po OT. To pomeni, da je v primeru zastopanja po brezplačni pravni pomoči, odvetnik upravičen do plačila za svoje delo v polovičnem znesku, medtem ko mu je potrebno stroške, med katere sodijo tudi materialni stroški, povrniti v celoti. Kot izhaja iz drugega odstavka 11. člena OT, materialni stroški predstavljajo izdatke za poštne in telefonske storitve, obrazce, za bančne storitve, za fotokopiranje in prepisovanje spisov, listin ter dokumentacij in podobne izdatke. Vse te izdatke je odvetnik dolžan plačati v določeni višini, ne glede na dejstvo, ali je postavljen stranki po brezplačni pravni pomoči, ali ne.

12. Glede na navedeno tako predstavljajo stroški postopka za odvetniške tarife 1.375 oziroma polovico 687,50 točk ter materialni stroški 23,75 točk, to je skupaj 711,25 točk, kar pri vrednosti točke 0,459 znaša skupaj 326,46 EUR (315,56 EUR in 10,90 EUR) in še 22 % DDV v višini 71,82 EUR, kar skupaj znaša 398,298 EUR. Ob upoštevanju, da je tožnik v pravdi uspel v višini dveh tretjin, stroški v tem postopku znašajo 265,50 EUR.

13. Ker je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo materialno pravo, je pritožbeno sodišče v skladu s 3. točko 365. člena ZPP stroškovni sklep v IV. točki izreka spremenilo tako, da je znesek 680,93 EUR znižalo na znesek 265,50 EUR. Obenem je v skladu z določbo 154. člena in prvim odstavkom 165. člena ZPP odločilo, da stroške odgovora na pritožbo nosi proračun sodišča.