Jedro

Pomembno je razlikovanje med ovirami za začetek postopka odpusta obveznosti (postopek za odpust obveznosti se po vložitvi dolžnikovega predloga začne s sklepom o začetku postopka odpusta obveznosti – tretji odstavek 400. člena ZFPPIPP) in med ovirami za sam odpust obveznosti (obveznosti se stečajnemu dolžniku odpustijo s sklepom o odpustu obveznosti – prvi odstavek 407. člena ZFPPIPP).

Iz določb ZFPPIPP o odpustu obveznosti stečajnega dolžnika (v postopku osebnega stečaja) nedvoumno izhaja: (a) da začetek postopka odpusta obveznosti ni dovoljen, če iz kazenske evidence izhaja, da je stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvo, ki (ob odločanju o začetku postopka odpusta obveznosti) še ni izbrisano; (b) da odpust obveznosti ni dovoljen, če iz kazenske evidence izhaja, da je stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvo, ki (ob odločanju o odpustu obveznosti) še ni izbrisano.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Stečajni dolžnik sam krije stroške odgovora na zahtevo za varstvo zakonitosti.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Sodišče prve stopnje je na ugovor upnice Zadruga ... – v stečaju, ustavilo postopek odpusta obveznosti in predlog za odpust obveznosti zavrnilo (1. točka prvega odstavka 406. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju; v nadaljevanju ZFPPIPP).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi stečajnega dolžnika ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je ugovor upnice proti odpustu obveznosti zavrnilo (I. točka izreka), pri čemer je upnici naložilo povrnitev pritožbenih stroškov stečajnega dolžnika z morebitnimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka). Štelo je, da obsodbe, izbrisane iz kazenske evidence, ni mogoče šteti za oviro za odpust obveznosti.

3. Vrhovno državno tožilstvo je zoper sklep sodišča druge stopnje vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti (v nadaljevanju ZVZ), in sicer zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

4. Stečajni dolžnik je na ZVZ odgovoril. Zagovarjal je stališče, da v situaciji, ko je bilo kaznivo dejanje na podlagi 82. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) izbrisano pred vložitvijo ugovora zoper odpust obveznosti in tudi pred odločanjem sodišča o ugovoru zoper odpust obveznosti, postopka odpusta obveznosti ni mogoče ustaviti. Pri tem je zahteval povrnitev stroškov odgovora na ZVZ z morebitnimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Dopustitev ZVZ

5. V postopku zaradi insolventnosti (v postopku osebnega stečaja iz 2. točke drugega odstavka 5. člena ZFPPIPP) ni mogoče vložiti revizije (drugi odstavek 121. člena ZFPPIPP). Zato je izpolnjen pogoj za vložitev ZVZ iz drugega odstavka 385. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v povezavi s četrtim odstavkom 367. člena ZPP, oba v povezavi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.

6. Za odločitev v zadevi je bistven odgovor na vprašanje, ali izbrisana obsodba iz kazenske evidence predstavlja oviro za odpust obveznosti v postopku osebnega stečaja. O tem vprašanju še ni prakse Vrhovnega sodišča, kar pomeni, da je izpolnjen pogoj iz tretjega odstavka 385. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 367.a člena ZPP. Poleg tega je odgovor na vprašanje pomemben za usmeritev sodne prakse.

Povzetek dejanskih ugotovitev

7. Stečajni dolžnik je bil s sodbo Okrožnega sodišča v Kopru I K 40910/2009 z dne 25. 10. 2010 spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja izdaje nekritega čeka in zlorabe bančne ali kreditne kartice po drugem in prvem odstavku 253. člena Kazenskega zakonika (KZ), zaradi česar mu je bila izrečena pogojna obsodba. Sodba je postala pravnomočna 2. 6. 2011. Obsodba pa je bila iz kazenske evidence izbrisana 2. 6. 2014. 8. Okrožno sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 19. 4. 2011 začelo postopek odpusta obveznosti proti stečajnemu dolžniku (kot zadnji dan 5-letnega preizkusnega obdobja je določen 19. 4. 2016). Iz potrdila Ministrstva za pravosodje z dne 14. 4. 2011 izhaja, da stečajni dolžnik ni obsojen za kaznivo dejanje iz 399. člena ZFPPIPP (to je za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu).

9. 27. 2. 2015 je upnica Zadruga ... – v stečaju, vložila ugovor zoper sklep o odpustu obveznosti. Iz izpiska iz kazenske evidence z dne 2. 3. 2015 izhaja, da stečajni dolžnik ni obsojen za kaznivo dejanje iz 399. člena ZFPPIPP.

Presoja utemeljenosti ZVZ

10. Za odločitev v zadevi je pomembno razlikovanje med ovirami za začetek postopka odpusta obveznosti (postopek za odpust obveznosti se po vložitvi dolžnikovega predloga začne s sklepom o začetku postopka odpusta obveznosti – tretji odstavek 400. člena ZFPPIPP) in med ovirami za sam odpust obveznosti (obveznosti se stečajnemu dolžniku odpustijo s sklepom o odpustu obveznosti – prvi odstavek 407. člena ZFPPIPP).

Začetek postopka odpusta obveznosti

11. Če dolžnik vloži predlog za odpust obveznosti, mora sodišče med drugim zahtevati podatke za stečajnega dolžnika iz kazenske evidence (prvi odstavek 400. člena ZFPPIPP). Če sodišče na podlagi pribavljenih podatkov ugotovi, da ne obstaja ovira iz 1. točke 399. člena ZFPPIPP (da je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, ki še ni izbrisano), izda sklep, s katerim začne postopek odpusta obveznosti (tretji odstavek 400. člena ZFPPIPP).

12. V konkretnem primeru je sodišče (prve stopnje) izdalo sklep o začetku postopka odpusta obveznosti 19. 4. 2011. To pomeni, da takrat ni bilo ovire iz 1. točke 399. člena ZFPPIPP za začetek postopka odpusta obveznosti, kar je posebej izhajalo tudi iz potrdila Ministrstva za pravosodje z dne 14. 4. 2011, ki ga je sodišče zahtevalo pred izdajo sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti. Stečajni dolžnik je bil sicer 25. 10. 2010 obsojen za kaznivo dejanje proti gospodarstvu, vendar pa je obsodba postala pravnomočna šele 2. 6. 2011 (to je po izdaji sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti).

Odpust obveznosti

13. Vsak upnik lahko vloži ugovor, da ni pogojev za odpust obveznosti, ker obstaja ovira za odpust obveznosti iz (1. točke) 399. člena ZFPPIPP (1. točka prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP). Če sodišče presodi, da razlog, ki se uveljavlja z ugovorom, ne obstaja, ugovor zavrne (drugi odstavek 406. člena ZFPPIPP). Po preteku preizkusnega obdobja pa sodišče izda sklep, da se dolžniku odpustijo njegove obveznosti, če je bil ugovor proti odpustu obveznosti pravnomočno zavrnjen (2. točka prvega odstavka 407. člena ZFPPIPP).

14. V konkretnem primeru je bila obsodba iz kazenske evidence izbrisana 2. 6. 2014. To pomeni, da 2. 4. 2015, ko je sodišče (prve stopnje) izdalo sklep, da se postopek odpusta obveznosti ustavi in predlog za odpust obveznosti zavrne (gre za sklep po 1. točki prvega odstavka 406. člena ZFPPIPP), ni bilo več ovire za odpust obveznosti iz 1. točke 399. člena ZFPPIPP, kar izhaja tudi iz izpiska iz kazenske evidence z dne 2. 3. 2015, ki ga je sodišče pribavilo pred izdajo izpodbijanega sklepa. Sicer pa ovire (za odpust obveznosti) ni bilo več že ob vložitvi ugovora proti odpustu obveznosti 27. 2. 2015. Odločitev o ZVZ

15. S tem je Vrhovno sodišče odgovorilo na navedbe ZVZ, ki so bile po njegovi materialnopravni presoji bistvene za odločitev.

16. Ker se po obrazloženem z ZVZ uveljavljani razlog ni izkazal za utemeljenega (pravilno je namreč stališče Višjega sodišča v Ljubljani, da izbrisane kazenske obsodbe ni mogoče šteti kot ovire za odpust obveznosti), je Vrhovno sodišče ZVZ (v skladu s 391. členom ZPP) zavrnilo kot neutemeljeno (I. točka izreka).

17. Odločbe VSL, na katere se je v ZVZ sklicevalo Vrhovno državno tožilstvo, ne spreminjajo odločitve Vrhovnega sodišča. Iz določb ZFPPIPP o odpustu obveznosti stečajnega dolžnika (v postopku osebnega stečaja) namreč (po presoji Vrhovnega sodišča) nedvoumno izhaja: (a) da začetek postopka odpusta obveznosti ni dovoljen, če iz kazenske evidence izhaja, da je stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvo, ki (ob odločanju o začetku postopka odpusta obveznosti) še ni izbrisano; (b) da odpust obveznosti ni dovoljen, če iz kazenske evidence izhaja, da je stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvo, ki (ob odločanju o odpustu obveznosti) še ni izbrisano.

Odločitev o stroških postopka z ZVZ

18. Vrhovno državno tožilstvo z ZVZ ni uspelo. Vendar pa stečajnemu dolžniku ni dolžno povrniti stroškov odgovora na ZVZ, saj ZVZ ni v dispoziciji strank, zaradi česar ga sodišče ne more obsoditi na povračilo pravdnih stroškov, ki so v zvezi s tem nastali.(1) .

Op. št. (1): ZVZ ni v dispoziciji strank, zaradi česar jih sodišče ne more obsoditi na povračilo pravdnih stroškov, ki so v postopku z ZVZ nastali. To velja tudi za stroške odgovora na ZVZ. Takšno je tudi stališče Gospodarskega oddelka VS RS. Glej Pravdni postopek – zakon s komentarjem, 2. knjiga (151. – 305. člen), GV Založba, Ljubljana 2006, str. 64-65, komentar k 165. členu ZPP, 5.