Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Položaj insolventnosti je predpogoj, da je pravno dejanje sploh izpodbojno.
I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.
II. Pravdni stranki sami nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo:
I. Tožbeni zahtevek tožeče stranke, ki se glasi: „1. V razmerju med stečajnim dolžnikom A., d. o. o. - v stečaju, in toženo stranko se razveljavijo učinki pogodbe o odstopu terjatve, ki sta jo dne 19. 5. 2011 sklenila A., d. o. o., in tožena stranka in na podlagi katere je A., d. o. o., toženi stranki plačal znesek 13.784,54 EUR.
2. V razmerju med stečajnim dolžnikom A., d. o. o. - v stečaju, in toženo stranko se razveljavi učinek plačila denarnega zneska 13.784,54 EUR, izveden dne 25. 5. 2011, na podlagi pogodbe iz 1. točke.
3. Tožena stranka mora v stečajno maso stečajnega dolžnika A., d. o. o. - v stečaju, v 15 dneh plačati denarni znesek 13.784,54 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe do plačila“, se zavrne.
II. Tožeča stranka B. d. d. - v stečaju, je dolžna toženi stranki C., d. d., povrniti pravdne stroške v znesku 1.125,10 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne od izteka navedenega 15-dnevnega roka za plačilo dalje.
2. Zoper sodbo se je pravočasno pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi oziroma sodbo razveljavi in vrne zadevo v novo sojenje ter toženi stranki naloži plačilo stroškov pravdnega postopka, skupaj z zamudnimi obrestmi. Priglaša stroške pritožbenega postopka.
3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga, da višje sodišče neutemeljeno pritožbo tožeče stranke zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje, vse s stroškovnimi posledicami za tožečo stranko.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Tožeča stranka kot upnik stečajnega dolžnika A., d. o. o. - v stečaju, izpodbija pravno dejanje navedenega stečajnega dolžnika, in sicer pogodbo o odstopu terjatve z dne 19. 5. 2011, sklenjene s toženo stranko ter zahteva, da tožena stranka v stečajno maso vrne znesek 13.784,54 EUR, ki je bil na podlagi navedene pogodbe plačan toženi stranki 25. 5. 2011. 6. Sodišče prve stopnje je pravno dejanje presojalo na podlagi 271. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP) in ugotovilo, da izpodbijana pogodba o odstopu terjatve izpolnjuje objektivni pogoj izpodbojnosti, ni pa izkazan subjektivni pogoj izpodbojnosti, saj v času sklenitve pogodbe o odstopu terjatve in v času na njeni podlagi izvedenega plačila družba A., d. o. o. - v stečaju, še ni bila insolventna, kar pomeni, da tožena stranka tedaj ni mogla vedeti za njeno insolventnost, saj ta še ni nastopila.
7. Tožeča stranka se v pritožbi sklicuje na drugi odstavek 271. člena ZFPPIPP, po katerem je pravno dejanje stečajnega dolžnika, na podlagi katerega je druga oseba prejela dolžnikovo premoženje, ne da bi bila dolžna opraviti svojo nasprotno izpolnitev, ali za nasprotno izpolnitev majhne vrednosti, izpodbojno ne glede na to, ali je izpolnjen pogoj iz 2. točke prvega odstavka tega člena. Meni, da v konkretnem primeru ni pomembno, ali je bila družba A., d. o. o., v obdobju, ko je kupila terjatev od tožene stranke, že insolventna ali ne oziroma ali je tožena stranka vedela za njeno insolventnost. Sodišču prve stopnje očita, da ni ugotavljalo dejanskega stanja v smeri, ali je bila terjatev, ki jo je kupila, v trenutku nakupa brez vrednosti oz. je bila vrednost terjatve, za katero je plačala polno ceno, dejansko majhna (saj je bila družba B., d. d. ,na dan sklenitve pogodbe o odstopu terjatve insolventna). Ker s tem v zvezi izpodbijana sodba tudi nima razlogov, tožeča stranka uveljavlja tudi bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP).
8. Pritožbeni očitek o kršitvi določb pravdnega postopka je neutemeljen, saj izpodbijana sodba vsebuje vse razloge o pravno pomembnih dejstvih, višje sodišče pa jo je lahko preizkusilo. Materialnopravno stališče, da je v predmetni zadevi pravno dejanje izpodbojno ne glede na to, ali je izpolnjen pogoj iz 2. točke prvega odstavka 271. člena, pa je napačno. Pritožnica ugotovitve sodišča prve stopnje, da je družba A., d. o. o., postala insolventna 15. 6. 2011, ne izpodbija. Izpodbijano pravno dejanje je bilo torej storjeno (tako zavezovalni kot razpolagalni del tega posla), preden je družba A., d. o. o., postala insolventna. Položaj insolventnosti pa ni le predpostavka oz. razlog za začetek postopka zaradi insolventnosti, temveč tudi predpogoj, da je pravno dejanje sploh izpodbojno (1). Predpostavka obveznosti enakopravnega obravnavanja upnikov je namreč insolventnost družbe, kasneje stečajnega dolžnika (2), povedano drugače: insolventnost stečajnega dolžnika je pogoj, da postane pomembno, ali so z izpodbijanim pravnim dejanjem oškodovani ostali upniki, oziroma, ali to pravno dejanje ne privilegira le določenega upnika. Zato zgolj dejstvo, da je stečajni dolžnik v zameno za plačilo toženi stranki pridobil terjatev, ki je po stališču pritožnice manjvredna zato, ker je tudi dolžnik te terjatve insolventen, za izpolnitev pogojev izpodbojnosti pravnega dejanja ne zadostuje. Zato so pritožbene trditve v zvezi z vrednostjo terjatve in verjetnostjo, da bo stečajni dolžnik s strani tožeče stranke poplačan, pravno nepomembne. V okviru rednega poslovanja (ko torej ni mogoče govoriti o elementih insolventnosti) namreč družbe svobodno, v okviru lastne poslovne politike, izbirajo odnos do svojih upnikov.
9. Glede na navedeno je pritožba tožeče stranke neutemeljena, zato jo je višje sodišče zavrnilo in izpodbijano sodbo v celoti potrdilo (353. člen ZPP).
10. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Tožena stranka pa sama krije stroške odgovora na pritožbo, saj v odgovoru na pritožbo ni navedla nobenega dejstva, ki višjemu sodišču ne bi bilo poznano in ne bi bilo razvidno že iz spisa, zaradi česar ni pripomogla k odločanju o pritožbi (prvi odstavek 155. člena ZPP).
(1) Prim. VSL sodba I Cpg 662/2012 z dne 11. 9. 2013 v 5. in 7. točki obrazložitve.
(2) Prim. tretji odstavek 34. člena ZFPPIPP: Po tem, ko družba postane insolventna, poslovodstvo ali drugi organi družbe ne smejo opraviti nobenega dejanja, zaradi katerega bi bili upniki, ki so v razmerju do družbe v enakem položaju, neenako obravnavani.