Jedro

Obravnavana tožba, ki jo je sodišče prejelo 18. 10. 2023, ni dovoljena, ker o isti stvari že poteka spor med istima strankama, zato je tožbo kot nedovoljeno zavrglo (tretji odstavek 189. člena in prvi odstavek 274. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 in petim odstavkom 71. člena ZMZ-1).

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožnik, ki je prosilec za mednarodno zaščito, je vložil tožbo zoper v uvodu navedeni sklep, s katerim mu je tožena stranka omejila gibanje, ker je to nujno potrebno zaradi varstva osebne varnosti, premoženjske varnosti in drugih primerljivih razlogov javnega reda (1. točka izreka) ter odločila, da se mu omeji gibanje na prostore Centra za tujce, Veliki Otok 44/z, Postojna, od 9. 10. 2023 od 12.30 ure do prenehanja razlogov, vendar najdlje do 9. 1. 2024 do 12.30 ure, z možnostjo podaljšanja za en mesec (2. točka izreka). Tožbo je vložil priporočeno po pošti 16. 10. 2023, naslovno sodišče pa jo je prejelo 18. 10. 2023. Tožbo je vložil iz razlogov po 27. členu Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), predlagal pa je odpravo izpodbijanega sklepa, podrejeno pa odpravo in vrnitev zadeve v ponoven postopek.

2. Skupaj s tožbo je tožnik vložil zahtevo za izdajo začasne odredbe, s katero zahteva, da se do pravnomočne odločitve o izpodbijanem sklepu stanje uredi tako, da mora tožena stranka takoj po prejemu tega sklepa prenehati izvajati ukrep pridržanja tožnika v Centru za tujce (Postojna).

K I. točki izreka:

3. Tožba ni dovoljena.

4. V skladu s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, ki se uporablja tudi v postopkih sodnega varstva po Zakonu o mednarodni zaščiti (v nadaljevanju ZMZ-1, peti odstavek 71. člena ZMZ-1), se za vprašanja postopka, ki niso urejena s tem zakonom, uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), kolikor ta zakon ne določa drugače. Tretji odstavek 189. člena ZPP določa, da se dokler teče pravda, ne more o istem zahtevku začeti nova pravda med istimi strankami. Če se taka pravda začne, sodišče tožbo zavrže. Sodišče mora ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti, ali ne teče morda med istimi strankami druga pravda o istem zahtevku (četrti odstavek 189. člena ZPP).

5. Sodišče je v okviru predhodnega preizkusa obravnavane tožbe z vpogledom v svoje uradne evidence (U vpisnik), ugotovilo, da je že 17. 10. 2023 prejelo tožnikovo tožbo (prav tako oddano 16. 10. 2023), ki se vodi pod opr. št. I U 1474/2023, in s katero tožnik izpodbija isti sklep tožene stranke o omejitvi gibanja, tj. sklep št. 2142-126/2023/4 (UOIM1-04) z dne 11. 10. 2023. Z vpogledom v zadevo opr. št. I U 1474/2023 je sodišče nadalje ugotovilo, da tožnik s tožbo uveljavlja popolnoma enak tožbeni zahtevek, kot ga uveljavlja tudi v predmetni zadevi I U 1482/2023, tj. odpravo sklepa, podrejeno pa odpravo in vrnitev zadeve v ponovni postopek (prim. prilogo C1).

6. Sodišče je v zadevi opr. št. I U 1474/2023 tožbo 17. 10. 2023 že poslalo v odgovor toženi stranki, ki jo je istega dne (v skladu z obstoječo prakso posredovanja listin v nujnih zadevah po elektronski pošti) tudi že prejela (prim. prilogo C2), in razpisalo narok za glavno obravnavo. Tega dne je torej nastopila visečnost pravde oziroma litispendenca, ki je hkrati procesna predpostavka, od katere je odvisna dopustnost obravnavane tožbe, saj ima litispendenca za posledico, da se med istima strankama ne sme začeti nova pravda o isti zadevi oziroma o istem tožbenem zahtevku.

7. Sodišče je na podlagi navedenega zaključilo, da obravnavana tožba, ki jo je sodišče prejelo 18. 10. 2023, ni dovoljena, ker o isti stvari že poteka spor med istima strankama, zato je tožbo kot nedovoljeno zavrglo (tretji odstavek 189. člena in prvi odstavek 274. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 in petim odstavkom 71. člena ZMZ-1).

K II. točki izreka:

8. ZUS-1 v 32. členu določa, da sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z njegovo izvršitvijo tožniku prizadela težko popravljiva škoda. Pri odločanju mora sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank (drugi odstavek). Tožnik lahko iz razlogov iz prejšnjega odstavka zahteva tudi izdajo začasne odredbe za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev, zlasti pri trajajočih pravnih razmerjih, kot verjetna izkaže za potrebno (tretji odstavek).

9. Formalni pogoj za izdajo začasne odredbe v upravnem sporu je pravočasno vložena tožba, ki je sposobna za meritorno obravnavo. Ker je sodišče ugotovilo, da v obravnavanem primeru tožba ni dovoljena to posledično pomeni, da niso izpolnjene procesne predpostavke za odločanje o zahtevi za izdajo začasne odredbe, je sodišče zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrglo.1 1 Tako npr. sklepi VSRS I Up 1407/2005 z dne 1. 12.005, I Up 1248/2005 z dne 26. 10. 2005, I Up617/2003 z dne 14. 5. 2003.