Jedro

Sodišče prve stopnje ni popolno ugotovilo dejanskega stanja, zaradi česar ni imelo podlage za zaključek, da je dolžnik kršil svoje obveznosti iz ZFPPIPP.

Naroka za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti ni izvedlo, dolžniku pa tudi ni vročilo upraviteljičine vloge z dne 1. 6. 2012, v katerem je navedla nove razloge proti odpustu obveznosti. Nepravilno se je oprlo le na trditve upraviteljice v vlogi z dne 1. 6. 2012.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo ugovoru stečajne upraviteljice in ustavilo postopek odpusta obveznosti ter predlog za odpust obveznosti zavrnilo.

2. Proti sklepu se je pravočasno pritožil stečajni dolžnik. V pritožbi je navedel, da je sodišče prve stopnje nepravilno ugotovilo obstoj ugovornih razlogov proti odpustu obveznosti.

3. Pritožba je utemeljena.

4. ZFPPIPP v 403. členu določa, da lahko stečajni upravitelj in upniki podajo ugovor proti odpustu obveznosti, hkrati pa tudi določa razloge za ugovor. Z ugovorom lahko upravitelj ali upniki zatrjujejo, da ni pogojev za odpust obveznosti, ki pa so podani, če obstaja ovira za odpust iz 399. člena ZFPPIP (1. odst. 403. člena ZFPPIPP) ali če dolžnik krši obveznosti iz 384., 386. in 401. člena ZFPPIPP (2. odst. 403. člena ZFPPIPP).

5. Iz podatkov v spisu izhaja, da je upraviteljica z vlogo z dne 29. 5. 2010. podala ugovor proti odpustu obveznosti, v katerem je zatrjevala obstoj ovire za odpust obveznosti, ker naj bi dolžnik neodplačno razpolagal s svojimi nepremičninami. Iz vloge z dne z dne 1. 6. 2012 pa izhaja, da upraviteljica zatrjuje, da dolžnik krši svoje obveznosti iz 384, 386. in 401 členov ZFPPIPP, zato je sodišče prve stopnje to vlogo štelo kot nov ugovor upraviteljice proti odpustu obveznosti.

6. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom obravnavalo oba ugovora upraviteljice, pri čemer je zaključilo, da je stečajni dolžnik kršil svoje obveznosti iz 384, 386. in 401 členov ZFPPIPP in posledično ustavilo postopek odpusta obveznosti, hkrati pa zavrnilo predlog za odpust obveznosti.

7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni popolno ugotovilo dejanskega stanja, zaradi česar ni imelo podlage za zaključek, da je dolžnik kršil svoje obveznosti iz ZFPPIPP. ZFPPIPP v določbi 405. člena določa, da mora sodišče pri odločanju o ugovoru proti odpustu obveznosti izvesti kontradiktorni postopek, z razpisom naroka, na katerega je potrebno povabiti upraviteljico in dolžnika, prav tako pa z vročitvijo ugovora dolžniku, da se o njem izreče. V 5. odst. 405. člena ZFPPIPP je določeno, da sodišče na naroku za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti izvede dokaze o razlogu, ki se uveljavlja z ugovorom in odloči o ugovoru na podlagi izida dokazovanja.

8. V predmetni zadevi sodišče prve stopnje ni ravnalo v skladu z določbami 405. člena ZFPPIPP. Naroka za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti ni izvedlo, dolžniku pa tudi ni vročilo upraviteljičine vloge z dne 1. 6. 2012, v katerem je navedla nove razloge proti odpustu obveznosti. Nepravilno se je oprlo le na trditve upraviteljice v vlogi z dne 1. 6. 2012. 9. Zato so utemeljene pritožbene trditve, s katerimi dolžnik nasprotuje zaključku sodišča prve stopnje, da je kršil svoje obveznosti iz določb 384., 386. in 401 členov ZFPPIPP.

10. Pritožbeno sodišče je zaradi navedenega pritožbi ugodilo in razveljavilo izpodbijani sklep ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje izvesti kontradiktorni postopek po določbah 405. člena ZFPPIPP in ponovno odločiti o obeh ugovorih upraviteljice.