Jedro

Glede na to, da je upnik v stečajnem postopku, je treba upoštevati tudi določbe ZFPPIPP. Posebna pravila o pogojih (predpostavkah) pobota terjatev, ki jih ZFPPIPP določa v 261. in nadaljnjih členih, sicer izključujejo uporabo splošnih pravil o pobotu, ki so urejena v OZ, ne izključujejo pa uporabe 316. člena OZ. Po določbi 3. točke 316. člena OZ terjatev, nastala z namerno povzročitvijo škode, ne more prenehati s pobotom. Iz podatkov v spisu pa izhaja, da upnik izterjuje prav tako terjatev.

V teoriji se je sicer izoblikovalo stališče, da prepoved pobotanja ni absolutna in je pobot tudi za take terjatve mogoč, vendar le pod pogojem, da se stranki o pobotanju sporazumeta. Navedeni pogoj v predmetni zadevi ni izpolnjen, saj je upnik ugovornim navedbam o pobotanju v odgovoru na ugovor izrecno nasprotoval.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep v 2. točki izreka razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, sicer pa se pritožba zavrne in sklep v 1. in 3. točki izreka potrdi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v 1. točki izreka ugovor dolžnika zavrnilo kot neutemeljen in potrdilo sklep o izvršbi z dne 15. 3. 2018, v 2. točki izreka je zavrnilo predlog dolžnika za odlog izvršbe, v 3. točki izreka pa je sklenilo, da je dolžnik dolžan povrniti upniku 628,30 EUR v roku 8 dni po pravnomočnosti sklepa in z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude do plačila.

2. Proti sklepu se iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožuje dolžnik po pooblaščenki in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep spremeni tako, da ugovoru dolžnika ugodi in v celoti razveljavi sklep o izvršbi ter izvršbo ustavi, ugodi predlogu za odlog izvršbe, podrejeno pa, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, upniku pa naloži, da dolžniku plača vse stroške postopka s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Priglaša stroške pritožbe.

3. Na pritožbo je pravočasno odgovoril upnik po pooblaščencu. Nasprotuje pritožbenim navedbam dolžnika in pritožbenemu sodišču predlaga, da obdrži sklep v celoti v veljavi in dolžniku naloži v plačilo celotne stroške pritožbenega postopka. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6. Upnik je predlog za izvršbo vložil zaradi izterjave denarne terjatve 60.225,94 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, in sicer na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Krškem II K 16475/2014 z dne 16. 3. 2017 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Kp 16475/2014 z dne 22. 11. 2017. Dolžnik v pritožbi uveljavlja, da ga upnik pred vložitvijo predloga za izvršbo ni pozval k prostovoljni izpolnitvi obveznosti in mu za to določil roka, uveljavlja pa tudi, da rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti ni bil določen v sodbi. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da sodišče dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, izvršilni naslov pa je tudi izvršljiva sodna odločba (prim. prvi odstavek in 1. točko drugega odstavka 17. člena ZIZ). Sodna odločba je izvršljiva, če je postala pravnomočna in če je pretekel rok za prostovoljno izpolnitev dolžnikove obveznosti (prim. prvi odstavek 19. člena ZIZ). V predlogu za izvršbo je upnik kot izvršilni naslov označil sodbo Okrožnega sodišča v Krškem z dne 16. 3. 2017, opr. št. II K 16475/2014 v povezavi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Kp 16475/2014 z dne 22. 11. 2017 in navedel, da je bilo izdano potrdilo o izvršljivosti ter kot datum izvršljivosti navedel 22. 12. 2017. V skladu s petim odstavkom 40. člena ZIZ upniku izvršilnega naslova, na podlagi katerega zahteva izvršbo, predlogu za izvršbo ni treba priložiti, temveč ga mora le določno označiti in navesti, da je bilo izdano potrdilo o izvršljivosti. Tej zahtevi je upnik v predlogu za izvršbo zadostil, ker pa je dolžnik v ugovoru ugovarjal izvršljivosti izvršilnega naslova, je upnik v odgovoru na ugovor priložil uvodno stran sodbe Okrožnega sodišča v Krškem II K 16475/2014 z dne 16. 3. 2017 skupaj s potrdilom o pravnomočnosti z dne 22. 12. 2017 ter potrdilom o izvršljivosti z dne 13. 1. 2018 (glej sedmi odstavek 40. člena ZIZ). Glede na pojasnjeno je upnik ob vložitvi predloga za izvršbo 14. 3. 2018 razpolagal s pravnomočno in izvršljivo sodbo, na podlagi katere je sodišče prve stopnje s sklepom o izvršbi z dne 15. 3. 2018 pravilno dovolilo predlagano izvršbo. V zvezi s pritožbeno navedbo dolžnika, da ga upnik pred vložitvijo predloga za izvršbo ni pozval k prostovoljni izpolnitvi obveznosti, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da upnika k takšnemu ravnanju ob dejstvu, da razpolaga s pravnomočno in izvršljivo sodbo, ne zavezuje ne ZIZ ne kakšen drug zakon, zato takšen poziv k prostovoljni izpolnitvi obveznosti ne predstavlja pogoja za vložitev predloga za izvršbo. Glede pritožbene navedbe, da v sodbi ni bil določen rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti, pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je na sodbi Okrožnega sodišča v Krškem II K 16475/2014 z dne 16. 3. 2017 potrdilo o izvršljivosti, na katerega je sodišče v izvršilnem postopku skladno z načelom stroge formalne legalitete vezano in ne more presojati njegove pravilnosti. Neutemeljeno potrdilo o izvršljivosti lahko na predlog ali po uradni dolžnosti s sklepom razveljavi samo sodišče oziroma organ, ki ga je izdal (prim. drugi odstavek 42. člena ZIZ).

7. Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi z dne 15. 3. 2018 izdalo na podlagi pravnomočne in izvršljive sodbe Okrožnega sodišča v Krškem II K 16475/2014 z dne 16. 3. 2017. Dolžnik je v ugovoru uveljavljal ugovorni razlog iz 8. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ. Navedel je, da je upnikova terjatev prenehala zaradi pobota, se skliceval na 261. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP1 ter navajal, da je upnikova terjatev do dolžnika nastala pred začetkom stečajnega postopka, da je v stečajni postopek nad upnikom prijavil svojo terjatev do upnika, ki mu je bila s strani stečajne upraviteljice priznana v znesku 45.254,18 EUR, s čimer sta terjatvi pobotani po samem zakonu in je upnikova terjatev zato prenehala. V dokaz svojim navedbam je priložil prijavo terjatev dolžnika v stečajni postopek upnika z dne 27. 6. 2014, končni seznam preizkušenih terjatev St 000 z dne 20. 2. 2015, sklep Okrožnega sodišča v Krškem St 000 z dne 6. 3. 2015 o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic ter vpogled v spis Okrožnega sodišča v Krškem St 000. Upnik je v odgovoru na ugovor vse navedbe prerekal. 8. Sodišče prve stopnje je dolžnikov ugovor zavrnilo z obrazložitvijo, da je upnikova terjatev nastala šele po začetku stečajnega postopka, v skladu z 264. členom ZFPPIPP pa terjatve upnika do stečajnega dolžnika, ki je nastala do začetka stečajnega postopka, ni dovoljeno pobotati z nasprotno terjatvijo stečajnega dolžnika do tega upnika, ki je nastala po začetku stečajnega postopka, poleg tega pa dolžnik o pobotu tudi ni obvestil stečajne upraviteljice. Pritožbeno sodišče odločitev o zavrnitvi dolžnikovega ugovora sprejema kot pravilno, vendar iz drugih razlogov. V izvršilnem postopku je mogoče le materialnopravno pobotanje, da lahko pride do pobotanja, pa morajo biti izpolnjeni določeni pogoji, in sicer morata biti terjatvi vzajemni, istovrstni in zapadli (311. člen Obligacijskega zakonika - OZ). Teorija2 in sodna praksa3 sta k tem trem pogojem dodali še likvidnost terjatve, pri čemer je obveljalo stališče, da je terjatev nelikvidna, če je sporna, če še ni določena ali če je zanjo očitno, da ne obstaja. Glede na to, da je upnik v stečajnem postopku, je treba upoštevati tudi določbe ZFPPIPP. Posebna pravila o pogojih (predpostavkah) pobota terjatev, ki jih ZFPPIPP določa v 261. in nadaljnjih členih, sicer izključujejo uporabo splošnih pravil o pobotu, ki so urejena v OZ, ne izključujejo pa uporabe 316. člena OZ.4 Po določbi 3. točke 316. člena OZ terjatev, nastala z namerno povzročitvijo škode, ne more prenehati s pobotom. Iz podatkov v spisu pa izhaja, da upnik izterjuje prav tako terjatev. Iz izvršilnega naslova je razvidno, da je bil dolžnik v kazenskem postopku obsojen zaradi nadaljevanega kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja po prvem in četrtem odstavku 209. člena v zvezi s 54. členom Kazenskega zakonika - KZ-1, upniku kot oškodovani družbi pa je bil prisojen premoženjskopravni zahtevek zaradi škode nastale s tem kaznivim dejanjem, kar upnik izterjuje v tem izvršilnem postopku. Kot izhaja iz izvršilnega naslova (79. točka obrazložitve) je dolžnik vsa kazniva dejanja storil z direktnim naklepom. Po 14. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pa je sodišče, kadar temelji tožbeni zahtevek na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je že bilo odločeno v kazenskem postopku, vezano na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku, glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca.

9. Ker gre torej v predmetni zadevi za terjatev, nastalo z namerno povzročitvijo škode, taka terjatev s pobotom ne more prenehati. V teoriji5 se je sicer izoblikovalo stališče, da prepoved pobotanja ni absolutna in je pobot tudi za take terjatve mogoč, vendar le pod pogojem, da se stranki o pobotanju sporazumeta. Navedeni pogoj v predmetni zadevi ni izpolnjen, saj je upnik ugovornim navedbam o pobotanju v odgovoru na ugovor izrecno nasprotoval. Odločitev o zavrnitvi dolžnikovega ugovora je torej pravilna. Ob pojasnjenem se zato kot pravno nepomembne izkažejo vse pritožbene navedbe glede časa nastanka upnikove terjatve, dolžnikove prijave terjatve do upnika v stečajnem postopku nad upnikom in njenega priznanja s strani stečajne upraviteljice ter o razlogih za opustitev obvestila stečajne upraviteljice o pobotu terjatev, zato se pritožbeno sodišče do njih posebej ne opredeljuje (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ)

10. Glede odločitve o upnikovih stroških ugovornega postopka (3. točka izreka) dolžnik ni navedel nobenih konkretnih pritožbenih razlogov, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi v okviru preizkusa po uradni dolžnosti. Ker so bili upnikovi stroški za odgovor na ugovor potrebni za izvršbo, jih je sodišče prve stopnje na podlagi petega odstavka 38. člena ZIZ pravilno naložilo dolžniku v plačilo.

11. Ker je glede na vse pojasnjeno odločitev sodišča prve stopnje o ugovoru in o stroških postopka (1. in 3. točka izreka) pravilna, pritožbene navedbe pa v tem delu neutemeljene in ker tudi niso podane kršitve, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo v tem delu zavrnilo in sklep v 1. in 3. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. V 2. točki izreka je sodišče prve stopnje odločalo o predlogu dolžnika za odlog izvršbe. V skladu s prvim odstavkom 71. člena ZIZ lahko sodišče na dolžnikov predlog v primerih, ki so našteti v 1. do 11. točki, popolnoma ali deloma odloži izvršbo, če dolžnik izkaže za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo in da je ta škoda večja od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upniku. Za odlog izvršbe morata biti torej kumulativno izpolnjena dva pogoja: eden od primerov navedenih v 1. do 11. točki prvega odstavka 71. člena ZIZ in s stopnjo verjetnosti izkazana nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda, ki je večja od škode, ki lahko zaradi odloga nastane upniku.

13. V konkretnem primeru je dolžnik predlog za odlog izvršbe utemeljeval z vložitvijo izrednega pravnega sredstva zoper izvršilni naslov, kar predstavlja primer iz 1. točke prvega odstavka 71. člena ZIZ. Temu v dokaz je priložil zahtevo za varstvo zakonitosti zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Kp 16475/2014 z dne 22. 11. 2017 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Krškem II K 16475/2014 z dne 16. 3. 2017, na kateri je dohodna štampiljka Okrožnega sodišča v Krškem.6 Že samo dejstvo, da je dolžnik vložil izredno pravno sredstvo zoper izvršilni naslov, za kar je tudi predložil dokaz, zadošča za zaključek, da je podan prvi od dveh kumulativno določenih pogojev za odlog izvršbe, sodišče pa pri odločanju o predlogu za odlog izvršbe ne sme in ne more presojati utemeljenosti vloženega izrednega pravega sredstva.

14. Pri presoji obstoja drugega pogoja za odlog izvršbe, to je nastanka nenadomestljive ali težko nadomestljive škode, ki je večja od škode, ki lahko zaradi odloga nastane upniku, pa je sodišče prve stopnje navedlo zgolj to, da ima dolžnik nepremičnine in premičnine in dela kot s.p., kar ni razlog za odlog izvršbe, ni pa konkretiziral ukvarjanja s kmetijstvom kot sredstvom preživljanja ali da edini vzdržuje in prevaža družinske člane. Kot utemeljeno opozarja pritožba, je dolžnik v predlogu za odlog izvršbe obširno pojasnil tudi druge okoliščine in razloge za odlog izvršbe ter izpostavil, da je upnik v stečajnem postopku in da ne bo mogel doseči vrnitve premičnin oziroma nepremičnin, če bi bile prodane na dražbi. Teh navedb dolžnika sodišče prve stopnje ni presojalo in se do njih opredelilo, s tem pa je storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Ob pojasnjenem je pritožbeno sodišče pritožbi dolžnika v tem delu ugodilo, sklep v 2. točki izreka razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Glede na naravo opisane kršitve postopka ocenjuje, da je ne more sámo odpraviti, prav tako pa vrnitev zadeve v odločanje sodišču prve stopnje ne bo povzročila hujše kršitve pravice strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (prvi in drugi odstavek 354. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

15. V novem postopku naj sodišče prve stopnje ob upoštevanju zgoraj pojasnjenega ponovno odloči o predlogu dolžnika za odlog izvršbe in se pri tem opredeli do vseh v predlogu za odlog izvršbe podanih navedb v zvezi z nastankom nenadomestljive ali težko nadomestljive škode, ki je večja od škode, ki lahko zaradi odloga nastane upniku, svojo odločitev pa ustrezno obrazloži. 16. Ker je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep delno razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, je odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo (tretji in četrti odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 ZFPPIPP v prvem odstavku 261. člena določa, da če ob začetku stečajnega postopka hkrati obstajata terjatev posameznega upnika do stečajnega dolžnika in nasprotna terjatev stečajnega dolžnika do tega upnika, terjatvi z začetkom stečajnega postopka veljata za pobotani, če ni v 263. členu tega zakona drugače določeno. 2 Stojan Cigoj, Komentar obligacijskih razmerij, I. - IV. Knjiga, ČZ Uradni list SRS, Ljubljana 1984; Plavšak in ostali, Obligacijski zakonik s komentarjem (splošni del), 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2003, stran 392 in 393. 3 Prim. npr. VSL Sklep III Cp 362/2005 z dne 25. 5. 2005, VSL Sklep III Cp 1134/2006 z dne 29. 3. 2006, VSC Sklep I Ip 121/2010 z dne 20. 5. 2010. 4 Prim. VSL sklep Cst 389/2015 z dne 7. 7. 2015, VSRS sodba III Ips 18/2010 z dne 13. 9. 2011, VSRS sodba III Ips 24/2013 z dne 10. 9. 2013. 5 Glej Juhart v: Plavšak in ostali, Obligacijski zakonik s komentarjem (splošni del), 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2003, stran 406 in 407. 6 V skladu s prvim odstavkom 422. člena Zakona o kazenskem postopku se namreč zahteva za varstvo zakonitosti poda pri sodišču, ki je izdalo odločbo na prvi stopnji.