Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Zavarovalno pogodbo sestavljajo zavarovalna polica, priloženi zavarovalni pogoji in klavzula. Ti so sestavni del zavarovalne pogodbe in dopolnjujejo njeno vsebino. Uporaba posameznih določb zavarovalnih pogojev brez upoštevanja določb zavarovalne police, zato že po logiki stvari same ni mogoča.
I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
II. Tožena in tožeča stranka sami krijeta svoje pritožbene stroške.
1. Z sodbo P 439/2013 z dne 9. 12. 2014 je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati odškodnino v znesku 35.465,94 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 1. 2014 dalje do plačila, višji tožbeni zahtevek je zavrnilo. Odločilo je še o pravdnih stroških, nastalih na prvi stopnji. Po zaključku sodišča prve stopnje je tožnik uspel dokazati predpostavke odškodninske odgovornosti zavarovanca tožene stranke za škodo, katero je utrpel v škodnem dogodku dne 16. 12. 2011, ko se je poškodoval na delovnem mestu med delovnim časom pri delodajalcu G. d.o.o. in je utrpel poškodbo levega očesa in sicer zaradi ravnanja drugega delavca, ki je bilo storjeno v zvezi z delom, ki mu je bilo odrejeno. Sodišče prve stopnje je ugotovilo objektivno odškodninsko odgovornost zavarovanca tožene stranke. Ker pa je imel delodajalec zavarovano svojo odškodninsko odgovornost v času škodnega dogodka pri toženi stranki po polici št. ..., po kateri je sklenjeno zavarovanje odgovornosti sklenjeno po Splošnih pogojih za zavarovanje odgovornosti 01-ODG-01/06 in po klavzuli za delodajalčevo odgovornost 03-ODG-01/06, zato je upravičeno tožeča stranka zahtevala odškodnino neposredno od zavarovalnice. Sodišče prve stopnje pa je v nadaljevanju zavrnilo ugovor tožene stranke, da zavarovalno kritje ni podano, ker škoda naj ne bi izvirala iz opravljanja gradbene dejavnosti, ki kot nevarnost ni bila navedena v polici. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila škoda povzročena pri delu in sicer pri uporabi ognjemetne rakete v okviru opravljanja gradbene dejavnosti in je tudi zaključek del opravljanja gradbene dejavnosti, zato je sodišče zaključilo, da škoda izvira iz opravljanja gradbene dejavnosti in da je zavarovalno kritje za obravnavan škodni dogodek tudi na tej podlagi podano, čeprav je glede na sklenjeno dodatno zavarovanje delavcev v tem primeru bistveno, da gre za škodo v zvezi z delom tožnika pri zavarovancu kot delodajalcu. Nato je odločilo še o višini nepremoženjske škode. Ugotovilo je, da je tožnik pri škodnem dogodku utrpel udarnino levega zrkla, udarec pa je posledično povzročil poškodbo makole, sprva kot edem, nato pa je prišlo do rupture le-te, zaradi poškodbenega vidnega sloja mrežnice je prišlo do poslabšanja vida na levem očesu takoj po poškodbi. Po Fischerjevem sistemu razvrstitve spada poškodba med hude telesne poškodbe. Na podlagi dokaznega postopka je sodišče nato prisodilo tožniku odškodnino za nepremoženjsko škodo in sicer iz naslova telesnih bolečin in neugodnosti med zdravljenjem 10.000,00 EUR, za strah 4.000,00 EUR in za psihične bolečine zaradi splošnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti 25.000,00 EUR, skupaj torej 39.000,00 EUR. Glede na upoštevano odbitno franšizo pa je sodišče prve stopnje odločilo, da je tožena stranka tožniku dolžna plačati še znesek 35.465,94 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 1. 2013 dalje do plačila in sicer v roku 15 dni od prejema te sodbe na fiduciarni račun tožnikove pooblaščenke. O pravdnih stroških je odločilo na podlagi uspeha v pravdi.
2. Zoper takšno odločitev se pritožuje tožena stranka. Pritožuje se na sodbo v celoti in iz vseh pritožbenih razlogov iz člena 338 ZPP. Tožena stranka v tem pravdnem postopku primarno ugovarja obstoj zavarovalnega kritja za obravnavo škodnega dogodek, ker ga ni. Iz zavarovalne police št. 0. izhaja, da je bila zavarovana odgovornost, ki izvira iz opravljanja gradbene dejavnosti. Iz prijave škode iz odgovornosti z dne 6. 2. 2013 izhaja, da se delodajalec tožene stranke za nastali škodni dogodek ni čutil odgovornega. Iz dodatnih pisnih pojasnil z dne 27. 3. 2013 pa izhaja, da je bil namen izstrelitve rakete izključno družabnega značaja. Ker pa iz zavarovalne police jasno izhaja, da se zavaruje odgovornost, ki izvira iz opravljanja gradbene dejavnosti, kot to določa 1. člen Zavarovalnih pogoje, po mnenju tožene stranke v zavarovalni vir, ki bi bil zavarovan ne sodi ravnanje družabnega ali promocijskega značaja, kot tudi ne uporaba ognjemetnih raket. Na podlagi pisnih in ustnih izjav prič in tožnika ter ugotovitev sodišča prve stopnje tožena stranka vztraja, da je povsem jasno in splošno znano dejstvo, ki je poznano tudi tožniku samemu, da se ognjemetnih raket na gradbišču ne uporablja v sklopu gradbene dejavnosti. Uporaba zaradi družabnega ali promocijskega značaja ni zajeta v zavarovalno kritje. Upoštevaje navedeno je ugotoviti, da zavarovalno kritje za škodni dogodek, ki se je pripetilo tožeči stranki ni podano, saj škoda ne izvira iz opravljanja gradbene dejavnosti, urejeni v Uredbi o standardni klasifikaciji dejavnosti. Tožena stranka nasprotuje razlogovanju sodišča, da je tudi obeležitev zaključka gradbenih del, del opravljanja gradbene dejavnosti, saj je povsem jasno, kaj je vsebina gradbene dejavnosti, predvsem pa sodišče za tako ugotovitev ni imelo ustrezne trditvene podlage s strani tožeče stranke in je tako napačno uporabilo materialno pravo. Pritožbo podaja tudi glede višine dosojene odškodnine. Sodišče je neutemeljeno tožniku prisodilo odškodnino tudi za glavobole, čeprav za to ni imelo ustrezne dokazne podlage. Enako velja za jemanje analgetikov. Previsoko je odmerjena tudi odškodnina iz naslova strahu. Tožnik je sicer utrpel primarni strah, vendar je sekundarni strah glede na mnenje izvedencev trajal le do 28. 2. 2012, to je dva meseca in pol in je zato odškodnina iz tega naslova previsoka. Sodišče je iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanih življenjskih aktivnosti tožniku prisodilo previsoko odškodnino. Tožniku je v posledici obravnavanega škodnega dogodka ostal slabši vid na levo oko in zamotnitev vidnega polja levega očesa v centralne delu. Tožnik je po lastni izpovedi ostal na istem delovnem mestu. Tudi sedaj se še ukvarja s fizičnimi aktivnostmi, ne ukvarjati se le z ekstremnimi fizičnimi aktivnostmi. Tožnik negotove bodoče škode zaradi možnosti operacije katarakte ne vtožuje, nedvomno se tožnikovo življenje razlikuje od tistega pred poškodbo, vendar pa ne v takšnem obsegu, ki bi opravičeval odškodnino v dosojeni višini. Odškodnina iz tega naslova je dosojena v previsokem znesku. Priglaša še pritožbene stroške.
3. Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki je nanjo odgovorila. Po mnenju tožeče stranke je pritožba neutemeljena. V pritožbi navaja, da ni pomembno ali je do škode prišlo ob zaključku gradbenih v okviru opravljanja gradbene dejavnosti, saj je tožeča stranka mnenja, da ta dejstva za zaključek, da je kritje v predmetni zavarovalni polici podano, ni pomembno. Zavarovanec tožene stranke je imel namreč s toženo stranko sklenjeno zavarovalno pogodbo, po kateri je imel zavarovani dve odgovornosti in sicer odgovornost, ki izvira iz gradbene dejavnosti in delodajalčevo odgovornost. Tožena stranka ni zatrjevala nobenega od izključevalnih razlogov, zato je edino pomembno dejstvo za zaključek o kritju v tem, da je podana odgovornost tožene stranke, da je v konkretnem primeru šlo za poškodbo v zvezi z delom tožnika pri zavarovancu, kot njegovemu delodajalcu. Slednje pa je pravilno ugotovilo in zaključilo prvostopno sodišče v izpodbijani sodbi, zato ne drži pritožbena navedba, da iz zavarovalne police št. ... izhaja, da je bila zavarovana zgolj odgovornost, ki izvira iz opravljanja gradbene dejavnosti, saj je bila poleg te odgovornosti zavarovana tudi splošna delodajalčeva odgovornost, kakor je opredeljeno v točki II navedene police. Morebitno dejstvo, da se delodajalec tožnika v prijavi škode odgovornosti z dne 6. 2. 2014 ne čuti odgovornega za nastali škodni dogodek, prav ničesar ne spremeni. V gradbeno dejavnost je namreč potrebno šteti tudi vsako spremljajoče delo, torej vsako delo, ki je v povezavi z gradbeno dejavnostjo. Tudi po višini je odškodnina dosojena v pravičnem znesku in ni previsoka. Predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša pritožbene stroške.
4. Pritožba tožene stranke ni utemeljena.
5. Sodišče prve stopnje je kot bistveni del dejanske podlage za odločitev ugotovilo, da se je tožnik poškodoval na gradbišču, med delovnim časom, ko je opravljal svoje delo. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila škoda povzročena pri delu in da je do izstrelitve rakete prišlo zaradi obeležitve zaključka gradbenih del zavarovanca tožene stranke in da je tudi to delo opravljeno v gradbeni dejavnosti. Sodišče je kot bistveno ugotovilo, da gre za poškodbo v zvezi z delom tožnika pri zavarovancu, kot delodajalcu. Po zaključku sodišča prve stopnje ob pravilni uporabi materialnega prava je podano kritno razmerje, ki izhaja iz zavarovalne pogodbe in sicer police št. ... z dne 23. 12. 2010, s katero je bila zavarovana odgovornost zavarovanca G. d.o.o. in sicer je bila zavarovana odgovornost, ki izvira iz opravljanja gradbene dejavnosti z vključnim kritjem škod na obstoječem objektu. K tej polici so bili sprejeti še Splošni pogoji za zavarovanje odgovornosti 01-ODG-01/06 in prav tako je bila sprejeta Klavzula dodatnega kritja 03-ODG-01/06 in sicer je bila po tej klavzuli zavarovana tudi delodajalčeva odgovornost. Po tej klavzuli zavarovanje krije odškodninske zahtevke zaradi telesnih poškodb, obolenja ali smrti delavcev ali poškodovanja stvari delavcev. Za delavca se štejejo osebe, ki so z zavarovancem v delovnem razmerju na podlagi pogodbe o zaposlitvi, učne pogodbe ali napotnice (lastni zaposleni delavci, vajenci, študentje), ter druge osebe, ki delajo za zavarovanca (tudi na podlagi napotitve s strani delodajalca - izposojena delovna sila). S to klavzulo je tako bila zavarovana delodajalčeva odgovornost, med drugim tudi za telesne poškodbe, katere utrpijo njeni delavci v okviru opravljanja gradbene dejavnosti. Do škodnega dogodka, za katerega je sodišče prve stopnje ugotovilo, da zavarovanec tožene stranke objektivno odškodninsko odgovarja je tako po zaključku sodišča prve stopnje prišlo med opravljanjem gradbene dejavnosti. Odgovornost zavarovanca tožene stranke je krita po klavzuli, po kateri je krita delodajalčeva odgovornost za odškodninske zahtevke zaradi telesnih poškodb, kar velja tudi za konkretni primer in sicer za telesne poškodbe, katere je v okviru opravljanja dejavnosti zavarovanca tožene stranke utrpel tožnik. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da se je tožnik poškodoval, ko je opravljal svoje delo gradbenega inženirja pri svojem delodajalcu, kateri ima zavarovano odgovornost tako po osnovni polici zavarovanja, kakor tudi po klavzuli za delodajalčevo odgovornost. Zavarovalno pogodbo tako sestavljajo zavarovalna polica in priloženi zavarovalni pogoji ter klavzula. Ti so sestavni del same zavarovalne pogodbe (in dopolnjuje njeno vsebino), uporaba posameznih določb zavarovalnih pogojev brez upoštevaje določb zavarovalne police, zato že po logiki stvari same ni mogoča.(1) Tako nedvomno iz zavarovalne pogodbe št. 0. izhaja, da je delodajalec kot zavarovanec tožene stranke imel zavarovano odgovornost, ki izvira iz opravljanja gradbene dejavnosti, kot sestavni del te police pa se štejejo tudi Splošni pogoji za zavarovanje odgovornosti in pa klavzula dodatnega kritja in sicer je po tej klavzuli krita delodajalčeva odgovornost za odškodninske zahtevke zaradi telesnih poškodb delavcev. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je škoda bila pri tožniku povzročena pri njegovem delu, pri njegovem delodajalcu, do škodnega dogodka je prišlo med delovnim časom in na delovnem mestu na gradbišču M., kjer je tudi še v času, ko je tožnik zadobil poškodbo, zavarovanec tožene stranke izvajal svojo gradbeno dejavnost, tudi tožnik je izvajal v okviru svojih delovnih nalog gradbena dela, saj so se v trenutku škodnega dogodka še izvajala finalna dela. Škodni dogodek se je zgodil popoldan v ograjenem delu gradbišča, ko se je zaključevalo delo in med drugim je v okviru finalnih del tožnik pripravljal obračun del. Tožnik se je tako poškodoval v okviru opravljanja gradbene dejavnosti s strani zavarovanca tožene stranke, ta odgovornost je zavarovana po osnovni polici, s katero je zavarovana odgovornost delodajalca tožeče stranke, ki izvira iz opravljanja gradbene dejavnosti, po klavzuli za dodatna kritja pa je zavarovana delodajalčeva odgovornost zaradi telesnih poškodb, ki jih utrpijo delavci v okviru opravljanja dejavnosti zavarovanca tožene stranke. Tožena stranka in zavarovalnica sta sklenili pogodbo, s katero je zavarovana odgovornost, ki izvira iz opravljanja gradbene dejavnosti in v konkretnem primeru je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je podana odgovornost zavarovanca tožene stranke za škodni dogodek, ki se je dogodil pri opravljanju konkretne gradbene dejavnosti, konkretnega dne, v konkretnih okoliščinah, v katerih je prišlo do škodnega dogodka in s tem do odškodninske odgovornosti, katero je zavarovanec tožene stranke imel zavarovano pri toženi stranki. Pritožba tožene stranke, da škoda ne izvira iz opravljanja gradbene dejavnosti zavarovanca tožene stranke, tako ni utemeljena. Škoda izvira iz opravljanja gradbene dejavnosti, kot je obrazloženo zgoraj, saj je do škodnega dogodka prišlo konkretno v okviru izvajanja gradbene dejavnosti zavarovanca tožene stranke kot je to ugotovilo sodišče prve stopnje in čemur se v celoti pridružuje tudi sodišče druge stopnje. Sodišče prve stopnje pa je imelo tudi ustrezno trditveno podlago, da je ugotovilo nastanek škodnega dogodka in se je pri tem oprlo na trditveno podlago tožene stranke, kar prav tako predstavlja celotno presojo vseh trditev tožeče in tožene stranke in tako je pritožba tudi v tem delu, ko navaja, da sodišče ni imelo ustrezno trditveno podlago s strani tožeče stranke, da je tudi obeležitev zaključka gradbenih del opravljanje gradbene dejavnosti neutemeljena in sodišče v tej zvezi ni storilo bistvene kršitve določb iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in je na tako ugotovljeno dejansko stanje, katerega je ugotovilo na podlagi trditvene podlage obeh pravdnih strank (člen 212 ZPP) in na podlagi izvedenih dokazov tudi pravilno uporabilo materialno pravo in sicer določbe člena 120/II in 926 OZ, ter priloženo polico, splošne pogoje in klavzulo.
6. Pritožba tudi ni utemeljena v delu, ko izpodbija višino prisojene pravične denarne odškodnine in s tem uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe določb člena 179 in 182 OZ. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik namreč utrpel hudo telesno poškodbo (po Fischerju), utrpel je udarnino levega zrkla - prišlo je do poškodbe rupture makule in luknje v rumeni pegi. V posledici pa je prišlo do poslabšanja vida na levem očesu. Iz naslova telesnih bolečin in neugodnosti je sodišče prve stopnje prisodilo odškodnino v znesku 10.000,00 EUR. Odškodnina iz tega naslova, kakor tudi celotna odškodnina ne odstopa od sodne prakse v podobnih primerih in niso pravilne navedbe tožene stranke, da v medicinski dokumentaciji niso zabeleženi glavoboli. Sodišče je na podlagi trditvene podlage tožeče stranke in izpovedi tožnika ugotovilo, da so glavoboli pri tožniku trajali dva meseca po poškodbi. Tožnik je trpel cel spekter telesnih bolečin. Celotno zdravljenje je trajalo devet mesecev, bolečinsko obdobje je skupaj trajalo 6 mesecev, imel je operativni poseg, bil je hospitaliziran, imel je številne neugodnosti med zdravljenjem kot je vse to ugotovilo sodišče prve stopnje. Višina je primerljiva z že prisojenimi odškodninami v podobnih primerih.(2) V tem primeru je bila tožniku prisojena celotna odškodnina za podoben primer v celotnem seštevku 37 plač. Utrpel je udarnino levega zrkla s togo zenico ter krvavitve v rumeni pegi in raztrganino živca levo. Primerljiva je tudi odločba VS RS, evidenčna številka 002339 v kateri je med drugim tožnik utrpel udarnino levega očesnega zrkla in mu je bilo za telesne bolečine in neugodnosti priznanih 10,6 povprečnih neto plač, ter odločba VS RS, evidenčna številka VS 000214, kjer je bilo tožniku prisojenih skupaj 68 povprečnih neto plač, zadobil pa je med drugi razpoko zakotja levega očesa ter odstop mrežnice in je bila tožniku priznana odškodnina iz naslova telesnih bolečin in neugodnosti med zdravljenjem v višini 12,9 neto plač. Odškodnina iz tega naslova je tako pravična denarna odškodnina in ustreza pravnemu standardu pravične denarne odškodnine, opredeljenem v 179. členu OZ. Sodišče prve stopnje je na pravilno ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo prej citirano materialno pravo. Tudi iz naslova strahu je sodišče prve stopnje po zaključku sodišča druge stopnje prisodilo pravično denarno odškodnino denarno odškodnino v višini 4.000,00 EUR.(3) Ob dogodku se je tožnik močno prestrašil. Ta primarni strah je trajal do operacije in nato še do pregledu pri oftalmologu dne 17. 12. 2011, potem pa še do operacije in po njej do 28. 2. 2012. Prav tako je sodišče prve stopnje prisodilo pravično denarno odškodnino iz naslova psihičnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Tožnik je še vedno omejen pri delu z računalnikom, ker ga prične boleti glava. Probleme ima pri vožnji z avtomobili, opustil je igranje skvoša, ostal mu je moten globinski vid, pri gledanju televizije ga boli glava. Po mnenju izvedenca pa je zaradi okvare leve makole tožniku ostala trajna posledica v smislu slabšega vida in zamotitve vidnega polja levega očesa v centralnem delu in je tožnikov vid poškodovan s 50 %, ker gre za poškodovanje pomembnega telesnega dela, zaradi katerega je moral tožnik kot je ugotovilo sodišče prve stopnje opustiti številne športne dejavnosti, oviran pa je tudi pri svojem delu gradbenega inženirja je pravična denarna odškodnina v znesku 25.000,00 EUR tista, ki ustreza temu pravnemu standardu. Odškodnina prisojena v tem znesku je primerljiva s prej omenjenimi primeri, o katerih je že pravnomočno odločeno in gre za primerljive primere.(4)
7. Tako tudi ni podan ta pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in je sodišče prve stopnje tudi pri presoji pravične denarne odškodnine pravilno uporabilo določbe člena 179 in 182 OZ.
8. Glede na obrazloženo je zato sodišče druge stopnje ob uporabi določbe člena 353 ZPP, pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Sodišču prve stopnje se niso pripetile tiste bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katere mora paziti sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člen ZPP).
9. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama trpi svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 165 ZPP). Stroške za odgovor na pritožbo pa sama krije tudi tožeča stranka, saj iz njenih odgovornih navedb izhaja, da tožeča stranka predlaga zavrnitev pritožbe iz drugih pritožbenih razlogov, kot pa jih je za zavrnitev pritožbe ugotovilo sodišče druge stopnje (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s členom 165 ZPP).
Op. št. (1): Tako sodba VS RS II Ips 165/2004. Op. št. (2): Primerjaj odločbo VS RS, evidenčna številka 001342. Op. št. (3): Glej prej omenjene primere.
Op. št. (4): V zadevi VS RS ev. št. 001342 je tožniku bilo za zmanjšanje življenjskih aktivnosti prisojenih 29,2 povprečne plače, v našem primeru pa manj, saj v našem primeru gre za nekoliko starejšega oškodovanca kot v tem omenjenem primeru.