14. 6. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A., B. B. in C. C., vseh iz Ž., ki jih zastopa Č. Č., odvetnik v Z., na seji 14. junija 2007

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo in sklep Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 1226/2003 z dne 30. 11. 2004 v zvezi s sodbo in sklepom Okrajnega sodišča v Piranu št. P 151/92 z dne 13. 10. 2003 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.V pravdnem postopku zaradi ugotovitve močnejše pravice, ki je sledil nepravdnemu postopku za ugotovitev meje, je sodišče prve stopnje zavrglo zahtevek tožnikov (sedaj pritožnikov) za ugotovitev poteka meje ter zavrnilo njihov zahtevek za ugotovitev, da imajo na spornem mejnem prostoru solastninsko pravico. Ugotovilo je, da bi pritožniki lastninsko pravico na tem prostoru lahko pridobili le s priposestvovanjem, to pa v njihovem primeru ni nastopilo. Višje sodišče je razen glede odločitve o stroških postopka potrdilo odločbo sodišča prve stopnje. V obrazložitvi je navedlo, da trditvena podlaga pri zatrjevanju pritožnikov, da so lastniki spornega mejnega prostora, res ni priposestvovanje, da pa soglaša z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da pritožniki niso dokazali, da so močnejšo pravico pridobili s tem, da so sporni del zemljišča kupili.

2.Pritožniki z ustavno pritožbo izpodbijajo odločbi sodišč prve in druge stopnje. Nasprotujejo stališču sodišča prve stopnje, da je priposestvovanje edina pravna podlaga za pridobitev lastninske pravice, in menijo, da jim je bila zaradi takega stališča kršena pravica do zasebne lastnine z 33. člena Ustave. Ker naj sodišče zaradi takega stališča ne bi izvajalo dokazov v smeri pridobitve lastninske pravice z nakupom zemljišča, je po mnenju pritožnikov kršilo njihovo pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. To pravico naj bi jim kršilo tudi Višje sodišče, katerega obrazložitev je po mnenju pritožnikov protislovna ter povsem napačna v delu, v katerem navaja, da je sodišče prve stopnje presojalo trditve pritožnikov glede nakupa zemljišča. Višje sodišče naj bi tudi samo, ne da bi opravilo obravnavo, izvedlo dokazne ocene. Pritožniki menijo še, da jim je bila kršena pravica do sodnega varstva iz 23. člena Ustave, ker sodišči nista dopustili spremembe vrednosti spornega predmeta in s tem onemogočili revizijski preizkus svojih odločb.

B.

3.V skladu z drugo alinejo drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče ustavne pritožbe ne sprejme v obravnavo, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja in če kršitev človekove pravice ali temeljne svoboščine ni imela pomembnejših posledic za pritožnika. V obravnavani zadevi gre za tak primer, saj sta izpolnjena oba pogoja.

4.Odločitev sodišč (tudi če bi bile z njo kršene človekove pravice – glede tega se Ustavnemu sodišču ni treba opredeljevati) pritožnikom ne more povzročiti pomembnejših posledic. Pritožniki so od sodišča zahtevali ugotovitev poteka meje med parcelama pritožnikov in nasprotne stranke v pravdi ter ugotovitev, da imajo na spornem mejnem prostoru, ki meri 16 m², lastninsko pravico. Ustavno sodišče ocenjuje, da navedeno za pritožnike ne more imeti takšnega pomena, da bi se s tem vprašanjem poleg dveh instanc v okviru pravdnega postopka moralo ukvarjati še Ustavno sodišče kot najvišji organ sodne oblasti za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

5.Prav tako od odločitve Ustavnega sodišča v obravnavanem primeru ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Treba je upoštevati, da od Ustavnega sodišča glede na to, da je njegova pristojnost v postopku ustavne pritožbe omejena na presojo kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin (prvi odstavek 50. člena ZUstS), ni mogoče pričakovati rešitve vseh pomembnih pravnih vprašanj, pač pa le pravnih vprašanj ustavnopravnega pomena. Takih vprašanj v tej zadevi ni. Kolikor se pritožniki dotikajo ustavnopravno relevantnih vidikov, pa je Ustavno sodišče o njihovi vsebini že izoblikovalo stališča in ni treba, da bi jih v tej zadevi ponavljalo.

6.Glede na to Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi druge alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, dr. Franc Grad, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik

dr. Janez Čebulj