Jedro

Prošnja za odobritev brezplačne pravne pomoči se zavrne, če je očitno, da zadeva nima (niti) verjetnega izgleda za uspeh. Ta okoliščina mora torej biti očitna. Pri tem je treba to določilo tolmačiti restriktivno, saj bi v nasprotnem primeru lahko prišlo do neupravičenega posega v pravico do sodnega varstva. Šele postopek sam bo namreč lahko zanesljivo pokazal, kakšne možnosti za uspeh je imel prosilec za brezplačno pravno pomoč. Kolikor torej ni očitno, da zadeva nima niti verjetnega izgleda za uspeh, na tej podlagi prošnje za odobritev brezplačne pravne pomoči ni mogoče zavrniti.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Organa za brezplačno pravno pomoč Delovnega sodišča v Mariboru št. Bpp 89/2014 z dne 1. 4. 2014 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 € v roku 15 dni od vročitve te sodbe.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev pritožbe zoper sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. VI Ps 2183/2011 z dne 24. 2. 2014. Organ za brezplačno pravno pomoč pojasnjuje, da mora pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči upoštevati tako premoženjsko stanje prosilca kot tudi smiselnost vložitve pravnih sredstev. Tožnik želi vložiti pritožbo, ker se ne strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje, organ za brezplačno pravno pomoč pa meni, da tožnik z vložitvijo pritožbe nima verjetnih izgledov za uspeh, saj je sodišče v sodbi jasno obrazložilo razloge za zavrnitev, kjer so navedeni tako pogoji pridobitve pokojnine v Sloveniji kot vprašanje izbire pokojnine med dvema bivšima jugoslovanskima republikama. Organ za brezplačno pravno pomoč pa odločitev o zavrnitvi prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči dopolnjuje še s sklicevanjem na 38. člen Zakona o ratifikaciji sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju ter administrativnega dogovora o izvajanju sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju (v nadaljevanju BRSSZ) v povezavi z njegovim 36. členom. Na podlagi 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) je organ za brezplačno pravno pomoč v skladu z 2. točko drugega odstavka 37. člena ZBPP odločil, da se tožnikova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči kot neutemeljena zavrne.

Tožnik v vloženi tožbi navaja, da je organ za brezplačno pravno pomoč v izpodbijani odločbi prekoračil svoja pooblastila, ki mu nalagajo, da odloča samo z uporabo presoje o dejstvih, ki jih ugotovi na podlagi pravnega standarda verjetnosti uspeha v sodnem postopku. Upravni organ v izpodbijani odločbi navaja, da tožnik nima verjetnih izgledov za uspeh, vendar teh verjetnih izgledov ne konkretizira. Organ za brezplačno pravno pomoč ne sme zavrniti prošnje za brezplačno pravno pomoč, če ima stranka možnost za uspeh, to je namreč vsebina dokaznega standarda verjetnega izgleda za uspeh. V predmetni zadevi se organ za brezplačno pravno pomoč v izpodbijani vlogi postavi v vlogo sodišča druge stopnje, ko ocenjuje, da je sodišče v sodbi jasno obrazložilo razloge za zavrnitev, pri tem pa pri odločitvi ne izhaja iz verjetnosti izgleda za uspeh, ampak je svojo odločitev vezal na stopnjo gotovosti. Tožeča stranka se sklicuje tudi na sodbo Upravnega sodišča RS U 1030/2007 in sodbo Vrhovnega sodišča RS X Ips 404/2012, iz katerih izhaja, da presoja ali ima zadeva verjeten izgled za uspeh in jo je razumno sprožiti ne sme preseči pravnega standarda očitne nerazumnosti zadeve, ki je nedefiniran pravni standard, katerega vsebino je treba ugotavljati v vsakem primeru posebej. Ker pri izpodbijani odločbi ni bilo upoštevano določilo 1. člena ZBPP je bil tožnik prikrajšan za človekovo pravico do enakopravnosti oziroma enakega varstva pravic iz 22. in 15. člena Ustave. Na mednarodni ravni je ta pravica zajeta v 6. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah. Tožeča stranka predlaga, da sodišče tožbi ugodi in samo odloči o stvari oziroma podredno, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne organu za brezplačno pravno pomoč v ponoven postopek. Priglaša tudi stroške tega upravnega spora, prosi pa tudi za taksno oprostitev.

Tožena stranka se v odgovoru na tožbo zavzema za njeno zavrnitev in dodaja, da je tožnik v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoč res na prvi strani obrazca navedel, da je nujna, vendar pa je organ za brezplačno pravno pomoč iz vpisnika socialnega oddelka Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani ugotovil, da je bila pritožba zoper predmetno sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani že vložena, zato tožnik nobenega dejanja ne bi zamudil. Sicer pa mora tudi v primeru nujne brezplačne pravne pomoči po tretjem odstavku 36. člena ZBPP prosilec najkasneje v osmih dneh po odobritvi brezplačne pravne pomoči dokazati izpolnjevanje vseh zahtevanih pogojev po tem zakonu. Organ za brezplačno pravno pomoč meni, da tožnik s pridobljeno 12 letno pokojninsko dobo v Republiki Sloveniji ni upravičen do pokojnine glede na to, da je tožnik že pred tem pridobil pokojninsko dobo v bivši JLA bivše SFRJ in mu iz tega naslova izplačuje pokojnino Republika Srbija.

Tožba je utemeljena.

Pogoje za odobritev brezplačne pravne pomoči določa ZBPP, ki v tretjem odstavku 11. člena pravi, da se pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi pogoji določeni z zakonom. Organ za brezplačno pravno pomoč torej ne ugotavlja samo finančnega položaja prosilca, ampak mu zakon nalaga, da ugotovi tudi obstoj drugih pogojev, določenih z zakonom. Druge pogoje, to je okoliščine in dejstva o zadevi, ki se upoštevajo pri dodelitvi brezplačne pravne pomoči, določa 24. člen ZBPP. Ta pravi, da se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, med ostalim tudi, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjeten izgled za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati, ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev, tudi če bi ji njen finančni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

Organ za brezplačno pravno pomoč je tožnikovo prošnjo zavrnil s sklicevanjem na 24. člen ZBPP z zaključkom, da vložena pritožba nima verjetnega izgleda za uspeh. Svojo odločitev je utemeljil s tem, da je sodišče prve stopnje razloge za zavrnitev jasno obrazložilo in s pavšalnim sklicevanjem na 38. člen Zakona o ratifikaciji sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju ter administrativnega dogovora o izvajanju sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju (v nadaljevanju BRSSZ) v povezavi z njegovim 36. členom.

Namen brezplačne pravne pomoči je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč pri tem finančni in tako imenovani objektivni pogoj, slednjega pa določa prav 24. člen ZBPP. Kot izhaja iz citiranega določila, se prošnja za odobritev brezplačne pravne pomoči zavrne, če je očitno, da zadeva nima (niti) verjetnega izgleda za uspeh. Ta okoliščina mora torej biti očitna. Pri tem je treba to določilo tolmačiti restriktivno, saj bi v nasprotnem primeru lahko prišlo do neupravičenega posega v pravico do sodnega varstva. Šele postopek sam bo namreč lahko zanesljivo pokazal, kakšne možnosti za uspeh je imel prosilec za brezplačno pravno pomoč. Kolikor torej ni očitno, da zadeva nima niti verjetnega izgleda za uspeh, na tej podlagi prošnje za odobritev brezplačne pravne pomoči ni mogoče zavrniti.

Sodišče ugotavlja, da obrazložitev izpodbijane odločbe zgoraj navedenemu standardu očitnosti neuspeha ni zadostila. Obrazložitev okoliščin konkretnega primera je skopa, na njej pa temelji pavšalen zaključek, da tožnik s pritožbo nima verjetnega izgleda za uspeh. Ker je bila pri izdaji izpodbijane odločbe napačno uporabljena določba 24. člena ZBPP, je izpodbijana odločba nezakonita in jo je moralo sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpraviti in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrniti organu, ki je izpodbijani upravni akt izdal, v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo potrebno ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) ponovno odločiti o tem ali so podani pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči upoštevajoč tudi vse ostale v ZBPP navedene pogoje. Pri tem mora organ za brezplačno pravno pomoč verjetnost izgleda za uspeh presoditi tudi z vidika pravočasnosti vloge za brezplačno pravno pomoč glede na to, da dodeljena brezplačna pravna pomoč zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje, ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči še niso bila opravljena (drugi odstavek 11. člena ZBPP).

Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določilu drugega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov postopka v višini 285,00 €, ki jih je sodišče naložilo v plačilo toženi stranki.

O predlogu za taksno oprostitev sodišče ni odločalo, saj tožeči stranki v tem postopku taksna obveznost ni nastala (četrti odstavek 10. člena Zakona o sodnih taksah – ZST-1).