Jedro

Ker odločbo za podaljšani obratovalni čas izdaja pristojni organ lokalne skupnosti za vsako posamezno koledarsko leto posebej, si tožeča stranka s tožbo, vloženo po poteku koledarskega leta, na katero se je nanašala pridobitev soglasja, svojega pravnega položaja v zvezi s postopkom pridobitve soglasja za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času ne more več izboljšati in zato zanjo nima pravnega interesa.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka trpi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje s 1. točko izreka na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 zavrglo tožnikovo tožbo zoper odločbo Tržnega inšpektorata, Območne enote Koper z dne 17. 11. 2008, ki je postala dokončna z odločbo tožene stranke z dne 23. 1. 2009. Z navedeno odločbo je prvostopenjski upravni organ odredil odpravo ugotovljenih nepravilnosti in pomanjkljivosti v gostinskem obratu X, tako da si za opravljanje dejavnosti v podaljšanem obratovalnem času pridobi pisno soglasje za gostinstvo pristojnega organa Občine Piran v roku 3 dni od prejema odločbe (1. in 2. točka izreka), odločil, da pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve (2. točka izreka), in da bo o stroških postopka izdan poseben sklep (4. točka izreka). Tožena stranka je tožnikovo pritožbo zoper navedeno prvostopenjsko odločbo zavrnila. Z 2. točko izreka izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevo tožeče stranke za povrnitev stroškov tega upravnega spora.

2. Sodišče prve stopnje se v obrazložitvi izpodbijanega sklepa sklicuje na 11. člen Pravilnika o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih lokalov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost (Ur. l. RS, št. 77/99, 107/00, 30/06 in 93/07, v nadaljevanju Pravilnik), in 5. člen Odloka o merilih za določitev podaljšanega obratovalnega časa gostinskih obratov v občini Piran (Uradne objave, Primorske novice, št. 25/07, v nadaljevanju Odlok) in navaja, da se je z izpodbijano odločbo odrejena pridobitev soglasja nanašala na koledarsko leto 2008, zato je pravno razmerje, ki ga je ta odredba odrejala, s potekom leta 2008 prenehalo in si tožeča stranka svojega pravnega položaja s tožbo, vloženo po 15. 12. 2008 ne more izboljšati. Njen interes je le dejanske, ne pa pravne narave. O stroških je odločilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1. 3. Tožeča stranka vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 75. člena ZUS-1. Predlaga, da Vrhovno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahteva tudi povrnitev stroškov pritožbenega postopka skupaj z zamudnimi obrestmi.

4. Pritožba ni utemeljena.

K I. točki izreka:

5. Po prvem odstavku 2. člena ZUS-1 v upravnem sporu sodišče odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika. O zakonitosti drugih aktov odloča sodišče v upravnem sporu samo, če tako določa zakon. Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic oziroma pravnih koristi, mora torej ves čas postopka izkazovati pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo. To pomeni, da mora izkazati, da bi ugoditev njegovemu tožbenemu zahtevku pomenila zanj določeno neposredno, na zakon oprto korist (pravno korist), ki je brez tega ne bi mogel doseči. 6. Kot izhaja iz 11. člena Pravilnika in prvega odstavka 5. člena Odloka, na katera se je pravilno sklicevalo sodišče prve stopnje, mora gostinec razpored obratovalnega časa za svoj gostinski obrat prijaviti pri pristojnemu organu lokalne skupnosti 15 dni pred začetkom novega koledarskega leta za naslednje koledarsko leto, pred začetkom obratovanja ali pred spremembo obratovalnega časa. Drugi odstavek 5. člena Odloka pa določa, da odločbo za podaljšani obratovalni čas izda občinska uprava za posamezno koledarsko leto.

7. V obravnavani zadevi je nesporno, da se je z odločbo tržnega inšpektorja odrejena pridobitev soglasja nanašala na koledarsko leto 2008. Po presoji Vrhovnega kot pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da tožeča stranka s tožbo, vloženo dne 16. 3. 2009, v upravnem sporu ne izkazuje potrebnega pravnega interesa za presojo pravilnosti in zakonitosti odločbe tržnega inšpektorja z dne 17. 11. 2008, s katero ji je bila odrejena pridobitev pisnega soglasja pristojnega organa Občine Piran za opravljane dejavnosti v njenem lokalu v podaljšanem obratovalnem času za leto 2008. Ker odločbo za podaljšani obratovalni čas izda pristojni organ lokalne skupnosti za vsako posamezno koledarsko leto posebej, si torej tožeča stranka po poteku koledarskega leta 2008 tudi po presoji Vrhovnega sodišča svojega pravnega položaja v zvezi s postopkom pridobitve soglasja za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času ne more več izboljšati.

8. Ker mora na obstoj pravnega interesa sodišče paziti po uradni dolžnosti, je prvostopenjsko sodišče postopalo pravilno, ko je tožbo tožeče stranke zaradi pomanjkanja pravnega interesa po predhodnem preizkusu zavrglo. V obravnavani zadevi je sicer sodišče prve stopnje odločilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 namesto na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, vendar ta pomanjkljivost ni vplivala na pravilnost odločitve, saj je v obeh primerih odločitev o zavrženju enaka.

9. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče pritožbo na podlagi 76. člena v zvezi z 82. členom ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.

K II. točki izreka:

10. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato v skladu s prvim odstavkom 154. člena in prvim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi z 22. členom ZUS-1 sama trpi svoje stroške tega pritožbenega postopka.