Jedro

Ker tožeča stranka ni pojasnila v čem bi bilo s plačilom sodne takse njeno poslovanje ogroženo, tega pa ni mogoče zaključiti niti iz podatkov, ki jih je tožeča stranka navedla v obrazcu in podatkov, ki jih je pridobilo sodišče prve stopnje na podlagi javno dostopnih podatkov na portalu AJPES, je ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni izkazala, da bi bila s plačilom sodne takse ogrožena njena dejavnost, pravilna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani I. točki izreka potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom:

I. zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks za redni postopek in

II. podrejenemu predlogu tožeče stranke za odlog plačila sodne takse za redni postopek ugodilo in ji obveznost plačila sodne takse za redni postopek odložilo do izdaje prvostopenjske odločbe.

2. Zoper I. točko izreka sklepa se je pravočasno pritožila tožeča stranka. Višjemu sodišču je predlagala, da izpodbijani sklep razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka sklepa predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks zavrnilo, ker je ugotovilo, da iz bilance stanja tožeče stranke za leto 2012 izhaja, da znaša preneseni čisti dobiček 10.609,00 EUR, ter da tožeča stranka razpolaga s kratkoročnimi poslovnimi terjatvami v višini 243.359,00 EUR, tožeča stranka pa v predlogu za oprostitev plačila sodne takse ni izkazala, da sredstev za plačilo sodne takse v višini 15.225,00 EUR ne bo mogla zagotoviti niti do izdaje prvostopenjske odločbe.

5. Četrti odstavek 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) sodišču nalaga presojo tako premoženjskega kot finančnega in likvidnostnega stanja stranke, ki taksno oprostitev predlaga. Stranka, ki razpolaga s premoženjem, mora trditi in izkazati, da ga ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo takse in zakaj ne. Medtem ko je v zvezi z likvidnostnim stanjem sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožeča stranka trenutno z zadostnimi likvidnostnimi sredstvi za plačilo sodne takse ne razpolaga in je zato ugodilo njenemu predlogu za odlog plačila sodnih taks, pa tožeča stranka trditev o finančnem in premoženjskem stanju v predlogu za oprostitev plačila sodne takse ni postavila, saj je trdila le, da ima zaradi neplačil drugih dolžnikov blokiran poslovni račun in takse v tem trenutku ni zmožna plačati. Ker tožeča stranka skladno s tretjim odstavkom 11. člena ZST-1 ni pojasnila, v čem bi bilo s plačilom sodne takse njeno poslovanje ogroženo, tega pa ni mogoče zaključiti niti iz podatkov, ki jih je tožeča stranka navedla v obrazcu ZST-1 in podatkov, ki jih je pridobilo sodišče prve stopnje na podlagi javno dostopnih podatkov na portalu AJPES, je ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni izkazala, da bi bila s plačilom sodne takse ogrožena njena dejavnost, pravilna.

6. Pritožbene trditve v zvezi s poslovanjem družbe in kratkoročnimi poslovnimi terjatvami, glede katerih naj bi bila v poslovnih knjigah zabeležena le ocenjena vrednost zemljišča v fazi nakupa z vsemi stroški, dejanska vrednost zalog pa je nič, pa so, ker jih tožeča stranka v predlogu za oprostitev plačila sodne takse ni postavila, nedovoljena pritožbena novota (prim. prvi odstavek 337. člena ZPP), zato tožeča stranka z njimi dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki izhajajo iz uradnih evidenc, ni izpodbila. Stranka, ki predlaga oprostitev plačila sodne takse, mora namreč že v predlogu za oprostitev plačila sodne takse konkretno navesti svoje slabo finančno, premoženjsko oziroma likvidnostno stanje.

7. Ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje kot pravilen in zakonit potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).