Jedro

Dohodki osebe niso edini element, ki je pomemben za presojo, ali je zaradi njihove izgube ogroženo preživljanje te osebe. Ta presoja lahko temelji le na celovitem prikazu njenega premoženjskega stanja, h kateremu ne prispevajo le dohodki, ampak tudi druge oblike premoženja.

Glede na vsebino izpodbijane odločbe o prenehanju pritožnikove licence za opravljanje poslov nepremičninskega posredovanja in vrnitvi izkaznice nepremičninskega posrednika se težko popravljiva škoda kaže kot nezmožnost, da bi pritožnik še naprej opravljal omenjeni poklic. Da bi bila omenjena posledica ali nanjo vezano prenehanje pritožnikove zaposlitve v njegovi družbi T., d. o. o., ob uspehu v upravnem sporu težko popravljiva, pritožnik ni navajal ne v predlogu za izdajo začasne odredbe ne v pritožbi. To pomeni, da začasne odredbe ni predlagal zaradi odklonitve težko popravljive škode, ki bi neposredno izvirala iz sporne odločitve, ampak zaradi posrednih posledic, ki so bodoče in potencialne, poleg vsega pa tudi neizkazane.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Tožnik je vložil tožbo zoper odločbo Ministrstva za okolje in prostor (MOP), št. 352-08-228/2005-MOP z dne 16. 10. 2018. Z njo je toženka odločila, da se odločba MOP, št. 352-08-228/2005-1 z dne 23. 11. 2005, izreče za nično (1. točka izreka), da mora nepremičninski posrednik (tožnik) deponirati izkaznico nepremičninskega posrednika pri MOP v roku 15 dni po dokončnosti te odločbe (2. točka) in da stroški postopka organu niso nastali (3. točka).

2. Tožnik je s tožbo vložil tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe in predlagal, naj sodišče zadrži in odloži izvršitev izpodbijane odločbe do pravnomočnega zaključka postopka. Sodišče prve stopnje je zahtevo zavrnilo, ker tožnik ni izpolnil trditvenega in dokaznega bremena glede težko popravljive škode kot pogoja za začasno odredbo iz 32. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Navedlo je, da posledica izpodbijane odločbe oziroma izguba licence za nepremičninsko posredovanje ne pomeni nujno izgube zaposlitve in zaslužka ter nezmožnost plačila hipoteke, njene unovčitve in izgube doma kot nadaljnjih posledic. Tožnikove trditve v zvezi s težko popravljivo škodo so pavšalne in nekonkretizirane, pri čemer zanje ni podal nobenih oziroma ustreznih dokaznih predlogov.

3. Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) je zoper omenjeni sklep vložil pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ter bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu. Navaja, da je v svoji zahtevi podal konkretne navedbe in predložil dokaze, iz katerih izhaja, da mu bo brez izdane začasne odredbe nastala težko popravljiva škoda. Predlaga, naj Vrhovno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni in zahtevi za izdajo začasne odredbe ugodi.

4. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Na podlagi drugega odstavka 32. člena ZUS-1 sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta prizadela tožniku težko popravljiva škoda. Pri odločanju mora sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank. V skladu s tretjim odstavkom 32. člena ZUS-1 lahko tožnik iz razlogov iz prejšnjega odstavka zahteva tudi izdajo začasne odredbe za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev, zlasti pri trajajočih pravnih razmerjih, kot verjetna izkaže za potrebno.

7. Začasna odredba predstavlja nujen ukrep, s katerim sodišče, če so izpolnjeni z zakonom predpisani pogoji, začasno odloži izvršitev dokončnega upravnega akta oziroma začasno uredi stanje. Odločanje o začasni odredbi zahteva restriktiven pristop. Stranka, ki zahteva izdajo začasne odredbe, mora že v sami zahtevi konkretno navesti vse okoliščine in vsa dejstva, s katerimi utemeljuje nastanek in višino oziroma obliko škode, ter s stopnjo verjetnosti izkazati, da je takšna škoda za njo težko popravljiva. Na tožniku je torej tako trditveno kot dokazno breme.

8. Težko popravljiva škoda se ugotavlja v vsakem primeru posebej. Glede na ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča gre za takšno škodo, če je ta resna in tožniku neposredno preti, (začasno) odvrniti pa jo je mogoče le z zadržanjem izvršitve izpodbijanega upravnega akta ali z začasno ureditvijo stanja.

9. V zahtevi za izdajo začasne odredbe je pritožnik glede težko popravljive škode navedel, da v primeru izvršitve izpodbijane odločbe ne bo mogel opravljati svojega edinega poklica nepremičninskega posrednika, da bo s tem ostal brez plače kot vira svojega dohodka, da se ne bo mogel preživljati, ker nima znanja in usposobljenosti za opravljanje drugega poklica, da ne bo mogel plačevati svojih kreditnih obveznosti in da bo banka posledično unovčila hipoteko, kar bo zanj pomenilo izgubo doma. Sodišče prve stopnje je kot razlog za zavrnitev med drugim navedlo neizkazanost pritožnikovih trditev, da nima drugih možnosti za lastno preživljanje, glede trditev o izgubi doma zaradi morebitne prodaje nepremičnine kot posledice nezmožnosti plačevanja kredita pa, da predloženi izpisek iz zemljiške knjige dokazuje le pritožnikovo lastninsko pravico na nepremičnini in na njej vknjiženo hipoteko.

10. Pritožnik tudi v pritožbi kot škodo, katere nastanek naj se začasno prepreči, navaja posledice opustitve opravljanja poklica nepremičninskega posrednika – nezmožnost preživljanja ter plačevanja kreditnih obveznosti in posledično izgubo doma zaradi poplačila banke iz hipoteke na nepremičnini.

11. V zvezi z zagotavljanjem lastnega preživljanja Vrhovno sodišče najprej poudarja, da dohodki osebe niso edini element, ki je pomemben za presojo, ali je zaradi njihove izgube ogroženo preživljanje te osebe. Ta presoja lahko temelji le na celovitem prikazu njenega premoženjskega stanja, h kateremu ne prispevajo le dohodki, ampak tudi druge oblike premoženja. Tako je Vrhovno sodišče v sklepu I Up 230/2017 z dne 8. 11. 2017 pojasnilo, da sposobnost kritja stroškovnega bremena naloženega ukrepa in hkratnega zagotavljanja preživljanja ni odvisna le od pritoka denarnih sredstev zaradi zaposlitve, ampak tudi od premičnega in nepremičnega premoženja, morebitnih prihrankov ipd., s katerim razpolaga pritožnik, in ki prav tako predstavljajo bazo, iz katere lahko črpa potrebna sredstva za vse stroške – tako za preživljanje kot za sanacijo nezakonitega stanja, ki ga je povzročil s svojim ravnanjem. V sklepu I Up 256/2016 z dne 20. 10. 2016 pa je navedlo, da tudi če bi pritožnica dejansko izkazala, da ne bo mogla opravljati svojih registriranih dejavnosti oziroma s svojim (cenilskim) delom ne bi mogla pridobiti zadostnih sredstev za preživljanje za čas do pravnomočne odločitve v upravnem sporu, bi morala še dodatno izkazati, da tudi sicer ne bi mogla nastanka težko popravljive škode oziroma izpada sredstev za preživljanje za čas do pravnomočne odločitve v upravnem sporu nadomestiti npr. iz svojega siceršnjega premoženja.

12. Iz tega izhaja, da ogroženosti preživljanja ni mogoče utemeljiti le z izgubo dohodka iz zaposlitve. Poleg tega pritožnik obrazloženo tudi ne nasprotuje, da zemljiškoknjižni izpisek ne izkazuje drugega kot njegovega lastništva in obremenjenosti nepremičnine. To pa pomeni, da pritožnik trditev, da določena nepremičnina predstavlja njegov dom oziroma da je konkretna zemljiška parcela z njim povezana, ne le pavšalna, ampak tudi povsem neizkazana.

13. Po navedenem je neutemeljena pritožbena navedba, da so bile v zahtevi za izdajo začasne odredbe podane zelo konkretne navedbe in predloženi dokazi o nastanku težko popravljive škode. Ker že to zadostuje za zavrnitev pritožbe, za odločitev ni bistveno, ali je pritožnik usposobljen še za opravljanje katerega drugega poklica, niti to, ali mu bo delovno razmerje zaradi izgube licence prenehalo.

14. Vrhovno sodišče zato ob tem le dodaja, da za predlagano začasno odredbo omenjene okoliščine niso pomembne niti z vidika, katerega presoja je potrebna ob pravilni uporabi določbe 32. člena ZUS-1. Kot obrazloženo, je cilj začasne odredbe preprečiti nastanek težko popravljive škode, ki bi jo povzročila izvršitev izpodbijane odločbe. Glede na njeno vsebino v obravnavani zadevi – odločitev o prenehanju pritožnikove licence za opravljanje poslov nepremičninskega posredovanja in vrnitvi izkaznice nepremičninskega posrednika – se ta škoda kaže kot nezmožnost, da bi pritožnik še naprej opravljal omenjeni poklic. Da bi bila omenjena posledica ali nanjo vezano prenehanje pritožnikove zaposlitve v njegovi družbi T., d. o. o.,1 ob uspehu v upravnem sporu težko popravljiva, pritožnik ni navajal ne v predlogu za izdajo začasne odredbe ne v pritožbi. To pomeni, da začasne odredbe ni predlagal zaradi odklonitve težko popravljive škode, ki bi neposredno izvirala iz sporne odločitve, ampak zaradi posrednih posledic, ki so bodoče in potencialne, poleg vsega pa tudi neizkazane.

15. Glede na navedeno in ker so ostale pritožbene navedbe (o nepopravljivosti nezmožnosti preživljanja in prodaje nepremičnine oziroma izgube doma) za odločitev nebistvene, je Vrhovno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (76. člen v zvezi s prvim odstavkom 82. člena ZUS-1).

1 Kot „svojo“ družbo jo je opredelil v pritožbi.